Cirman pojasni, zakaj je postavil tezo o slovenski aferi Watergate in prijateljski pomoči med Janšo in Vučićem: srbski urad za preprečevanje pranja denarja se je lotil preiskovanja transakcij energetske družbe Gen-I v časih, ko jo je vodil sedanji premier Robert Golob; slovenski urad za preprečevanje pranja denarja pa se je na podlagi anonimke lotil obsežne preiskave bančnih računov več kot sto oseb.
Na slovenskem uradu za preprečevanje pranja denarja je sredi mandata Janševe vlade prišlo do nekakšne čistke, ko je na urad prišel Damjan Žugelj. Cirman opiše nenormalne preiskovalne prakse, ki so se na uradu začele pod Žugljem, predvsem dotlej neviden obseg preiskav.
Praksa urada dotlej je bila, da se je preiskav lotil ob namigu drugih državnih inštitucij, z Žugljem pa so za sprožitev preiskav zadostovale že anonimke, izpostavi Cirman. V središču te preiskave je bil srbski poslovnež Dragan Šolak, čigar medij N1 je trn v peti Aleksandra Vučića, preiskovalcu urada pa so med drugim brskali tudi po računih generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša in urednice slovenskega portala N1 Katje Šeruga.
Janez Janša ima posebno afiniteto do medijev, opozori Šurla ter spomni na razvpito srečanje Janše z danes že pokojnim češkim milijarderjem Petrom Kellnerjem, ki je kmalu po Janševi vrnitvi na oblast postal lastnik Pro Plus in s tem šef televizij POP TV in Kanal A.
Tarča preiskave Žugljevega urada so številni ljudje iz medijske scene v Sloveniji in tudi iz Srbije, obenem pa opozicijski politiki in ljudje, ki so povezani z njimi. Bilo je, kot da bi nekdo bral Vučiću naklonjeni srbski tabloid Kurir Informer in v njem našel tarče, povzame Cirman.
Ogromna preiskava ni prinesla nobenih rezultatov – tožilstvo je ovadbo nazadnje zavrglo, kar 90 odstotkov podatkov pridobljenih v preiskavi pa sploh ni bilo vključenih v ovadbo, izpsotavi Cirman. Urad ni podal nobenih dobrih razlogov, zakaj naj bi nekdo denimo preiskoval Čakarmiša ali šefa Adria Medie Tomaža Drozga.
Sogovornika se tudi vprašata, kaj se je zgodilo z gorami podatkov, ki jih je urad pridobil v preiskavi? Šlo je za ogromno količino informacij o navadnih državljanih – Cirman se boji, da je šlo za ustvarjanje baze podatkov o pomembnih in navadnih slovenskih državljanih. Obstaja sum, da je prišlo do ogromne zlorabe državne inštitucije, pravi Cirman, ki česa podobnega v novinarski karieri še ni doživel: "To je dejansko popolna privatizacija urada."