Zavedati se je sicer treba, da Slovenija na svetovni trg energentov ne more vplivati, je dejal. Izpostavil je ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev iz interventnega zakona.

Premier je odgovarjal na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine Levica Aste Vrečko, ki jo je med drugim zanimal njegov komentar na visoke cene energentov. Kot je dejala, so koalicijske stranke pred volitvami kritizirale odziv tedanje vlade na visoke cene goriv in napovedovale rešitve, danes pa ob še višjih cenah očitno niso sposobne ukrepati.

Janša ji je odgovoril, da so goriva v drugih državah še dražja, Slovenija pa na svetovni trg energentov ne more vplivati. "Slovenija pač ne proizvaja nafte. Smo zgolj v razmerah, ko se lahko vlada odzove z instrumenti, ki jih ima na voljo, pa še ti so deloma omejeni s pravili skupnega evropskega trga," je povedal.

Spomnil je, da je vlada za omilitev visokih cen goriv že ukrepala, sicer bi bila ta še dražja. Ukrepala bo tudi v prihodnje, reševanje razmer pa pričakuje tudi na evropski ravni. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je EU postala odvisna od zunanjih virov energentov, namesto da bi vire razpršila.

Izboljšanja razmer zato po njegovih besedah še ni mogoče napovedati. "Treba se je pripraviti na zahtevno zimo, vendar tudi glede na naše izkušnje menim, da to ne bo nič tragičnega. Je pa škoda, da previsoka cena energije, ki jo delno zvišujejo tudi špekulacije naftnih družb na svetovnih trg trgih, omejuje našo rast," je dejal.

Poudaril je, da so lahko državljani glede instrumentov, ki jih ima na voljo vlada, brez skrbi. "Naredili bomo vse, kar bo v naši moči," je napovedal.

Opoziciji je očital, da je z blokiranjem interventnega zakona za razvoj Slovenije blokirala številne ukrepe za boljše življenje ljudi. Posebej je izpostavil ukrepe za višje pokojnine in neto plače ter nižje cene hrane in energentov.

"Tukaj jočete, da je bencin predrag, v tem zakonu pa so ukrepi, ki vladi omogočajo omilitev cen hrane z nižjim davkom na dodano vrednost, enako za energente. Vi pa ste zbirali podpise za to, da se ti ukrepi ne uveljavijo, in boste glasovali proti tem ukrepom," je dejal.

Vrečko je v poslanskem vprašanju opozorila tudi na po njenih besedah dvolično ravnanje koalicije, ki je še pred nekaj meseci v opozicijski vlogi tedanji vladi očitala neukrepanje ob zastojih na cestah, danes pa razmer tudi sama ni sposobna izboljšati.

Janša ji je v odgovoru očital nasprotovanje gradnji tretjih voznih pasov na avtocestah, ki bi po njegovem mnenju močno izboljšali pretočnost prometa. "Tega ste se držali vse do zaključka mandata. Potem se je pa naenkrat odprlo deset delovišč, za kar gradbena operativa nima zmogljivosti. To je bil glavni razlog za vse te dodatne zastoje, ki smo jih bili vsi deležni," je dejal.

Ta vlada razmere ureja, saj se zaveda, katere rešitve so dejansko učinkovite, je dejal. Med njimi je po njegovih besedah tudi decentralizacija, da se ne bo toliko ljudi primoranih vsakodnevno voziti v Ljubljano.

Komentiral je tudi očitke o proračunskem primanjkljaju. Kot je povedal, so morali proračunske izdatke povečati tudi zato, ker so nekatera ministrstva v prejšnji vladi nevzdržno povečala izdatke za plače.

V Gazi po mednarodnem pravu ni genocida, je premier Janez Janša danes dejal na seji DZ v odgovoru na vprašanje predsednika Svobode Roberta Goloba. "Odločiti se morate, ali boste prisegali na politično govorico ali na mednarodno pravo," ga je pozval. DZ bo danes odločal o predlogu Goloba, da na naslednji seji opravi razpravo o zunanji politiki.

V Gazi se izvaja genocid, doslej je bilo ubitih več kot 30.000 otrok, je v poslanskem vprašanju navedel Golob, ki je med drugim želel odgovore na vprašanja, kako Janša označuje ravnanje izraelske vojske v Gazi, ravnanje nezakonitih izraelskih naseljencev in krajo palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu.

Noben pristojen organ v skladu z resolucijo ZN o genocidu, sprejeto po drugi svetovni vojni, ni odločil, da se v Gazi dogaja genocid, je odvrnil Janša, ki je navedbe o genocidu označil za politični jezik. Po njegovem mnenju lahko govorimo o civilnih žrtvah, o kršenju Ženevske konvencije, o marsičem, "o genocidu pač ne moremo v skladu z mednarodnim pravom".

Za govornico je Janša pokazal fotografije žrtev v Sudanu, "množico trupel, bistveno večjo, kot ste kadarkoli videli iz Gaze, pobitih kristjanov", opozoril je tudi na pobite kristjane v Nigeriji. Po svetu je žrtev tisočkrat več, je opozoril. "Zakaj se govori le o Gazi in Palestini? Ker je to neka politična govorica, ki skuša deliti svet na tiste, ki so za ubogo Palestino, in na tiste, ki so proti, ki so za genocidni Izrael. V resnici pa slika ni črno-bela," je opozoril Janša.

V dopolnitvi vprašanja je Golob opozoril, da je Slovenija kot edina članica EU glasovala proti izjavi, s katero bi EU obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem Bregu, in želel odgovor, kdo in zakaj je tako odločil, pa tudi, zakaj se odločitve o spremembi zunanje politike sprejemajo mimo parlamenta.

Janši je ob tem očital, da "zaradi neumnih in nesmiselnih vojn prijateljev sedanje vlade vsi plačujemo dražjo nafto in težje živimo", pa tudi, da je Slovenijo osramotil ne le pred celo Evropo, temveč prejšnji teden v Združenih narodih.

Glede odnosa med Slovenijo in Izraelom je Janša ponovil, da jih njegova vlada zgolj normalizira. Ti odnosi so bili od leta 1991 do prihoda prejšnje vlade leta 2022 normalni, je zatrdil premier.

Na Bližnjem vzhodu, tudi v Izraelu, se je v teh desetletjih dogajalo marsikaj, "pa nismo ukazovali univerzam, da ne smejo sodelovati z raziskovalnimi institucijami v Izraelu, nismo dajali izraelskih politikov na črne liste, nismo omejevali gospodarskega sodelovanja z Izraelom", je navedel Janša.

"Na slovenski zemlji je več kot 700 prikritih morišč, še vedno nismo lastnih mrtvih pokopali, pa se ukvarjamo z Izraelom," je med drugim opozoril.

Golob je ocenil, da Janša ni odgovoril na vprašanja, med drugim o tem, kdo mu daje pravico odločitev o spremembah zunanje politike mimo parlamenta. Predlagal je, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o zunanji politiki. O predlogu bo DZ odločal v okviru današnjih glasovanj.

Premier Janez Janša je v odzivu na očitke glede predloga zakona o javnem skladu za zdravljenje redkih bolezni, ki posega v glavni vir financiranja nevladnih organizacij, poudaril, da vlada ničesar ne jemlje. Dodal je, da se vsaka organizacija s statusom delovanja v javnem interesu lahko bori za sredstva v okviru enega odstotka dohodnine.

"Vse te organizacije, ki se zdaj čutijo prizadete, naj pač apelirajo na ljudi, naj jim neposredno namenijo ta sredstva. Tukaj gre pa za ostanek, skratka gre za tisti del nerazporejenih sredstev, ki jih ljudje ne razporedijo," je v današnji izjavi ob robu redne seje v DZ dejal Janša.

Dodal je, da se vladi ne zdi pravično, da sredstva deli tistim, ki so že tako imeli možnost, da jih pridobijo neposredno od ljudi. "Bistveno bolj pravično je, da gre to v sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Če vi mislite drugače, je to pač vaša pravica, mislim pa, da je vse jasno," je dodal premier.

Komentiral je očitke v zvezi z vladnim predlogom zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki je v obravnavi po nujnem postopku in je v ponedeljek dobil zeleno luč v odboru DZ za zdravje.

Predlog predvideva ustanovitev samostojnega sklada za financiranje zdravljenj redkih bolezni otrok, ki še niso vključena v financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sklad bi se med drugim financiral iz nerazporejenih sredstev dohodnine, ki so bila doslej glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Koalicija vztraja, da gre le za nerazporejena sredstva. Denar, ki ga ljudje namenijo specifični organizaciji iz odstotka dohodnine, pa bo ta še naprej prejela. Opozicija medtem očita vladi, da zgodbo otrok z redkimi boleznimi izkorišča za netenje sporov in obračunavanje z nevladnimi organizacijami. Kritični so bili tudi do izključevanja nevladnih organizacij iz pogovorov.

Predstavniki nevladnih organizacij v ponedeljek na odboru niso dobili priložnosti za predstavitev svojih stališč, bodo pa besedo dobili na današnji seji komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Številne nevladne organizacije so se sicer že javno odzvale na predlog. Med drugim so v Zvezi tabornikov, Gasilski zvezi, Rdečem križu in Slovenski karitas pred ponedeljkovo sejo odbora DZ na poslance naslovili odprto pismo s pozivom, naj sredstva za zdravljenje redkih bolezni zagotovijo iz samostojnega vira, brez posegov v sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Predsednik vlade Janez Janša pričakuje, da bo Skok kot enega osrednjih problemov vzel trgovino z drogo in se z njo spopadel. Uporaba drog med mladimi po njegovih besedah narašča, pravosodje pa ni učinkovito pri pregonu najtežjih oblik kriminala, povezanih z drogo. Premier meni tudi, da je tako, ker je "del institucij ugrabljen".

Slovenija je po uporabi drog po navedbah Janše nad evropskim povprečjem, med petimi evropskimi mesti z najvišjim porastom kokaina v odpadnih vodah pa so Velenje, Kamnik in Domžale. Po njegovih besedah se načrtno uničuje mladina, pravna država pa "vsake toliko odkrije kak nasad konoplje", nihče pa se ne ukvarja resno z veliko trgovino. "In seveda riba smrdi pri glavi," je pristavil.

Urbana legenda tega dela Evrope je, da so šefi trgovine z drogo v Sloveniji varni, saj na koncu zadeva pade na sodišču, je dejal. Zadnji tak primer je Kavaški klan. Ob tem je dejal, da leva politika v času svojih vlad boja proti mamilom niti ne omeni ter da se nekateri politiki sestajajo v barih šefov trgovine z drogo. Mediji pa po njegovih besedah o tem molčijo.

"Gre očitno za nekaj globljega, za to, da je del institucij ugrabljen. Tukaj gre za velikanske denarje, za milijarde, ki se pretakajo," je dejal. Meni, da bi moralo priti do resnega preobrata pri obravnavi tovrstnega kriminala. Zato pričakuje, da se bo s tem problemom spopadel Skok.

Premier je s tem odgovoril na poslansko vprašanje Aleša Hojsa (SDS), ki je dejal, da podatki policije kažejo, da droge pri nas postajajo vse večji problem, za "balkanske in druge mednarodne mafije pa Slovenija postaja raj", saj imamo težave tudi s pregonom teh kaznivih dejanj.

Dogajanje v Romuniji dokazuje, da se je romunsko pravosodje odzvalo, slovensko pa se v petih letih ni, je v odzivu na domnevno pridržanje direktorja družbe Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta v Romuniji zaradi domnevne podkupnine danes dejal premier Janez Janša. Opozoril je, da bi lahko poslovanje Gen-I v Romuniji ogrozilo slovenske javne finance.

Kot je v izjavi za medije v DZ dejal Janša, gre za nadaljevanje nečesa, o čemer se je veliko pisalo, govorilo in objavljalo že pred skoraj petimi leti. "Gre za resne sume kriminala okrog podjetij Gen-I. To, kar se je zdaj zgodilo v Romuniji, je zgolj dokaz, da se je romunsko pravosodje odzvalo, slovensko pa se v petih letih ni," je povedal.

"Upam, da je zdaj tudi tistim, ki so zadnjih pet let tiščali glavo v pesek, jasno, da tukaj ni šlo za neke politične obtožbe, ampak da gre za kriminalna dejanja, ki jih je treba resno obravnavati," je dejal. Ker gre za denar iz državnega podjetja, bi lahko zadeva ogrozila tudi slovenske javne finance, je opozoril. Pozval je k preiskavi.

Romunski protikorupcijski organi naj bi namreč po poročanju več slovenskih medijev v petek zaradi domnevnega prejemanja podkupnine pridržali direktorja družbe Gen-I Sonce Hudohmeta in romunskega državljana. Primer naj bi bil povezan z gradnjo enega največjih sistemov za shranjevanje električne energije v baterijah v Romuniji.

Uprava matične družbe Gen-I je nato v nedeljo odredila revizijo tega posla. Imenovala je tudi začasna direktorja družbe Gen-I Sonce, in sicer predsednika in člana uprave Gen-I Jureta Sokliča in Sandija Kavaliča.

V Gen-I so v ponedeljek ob tem poudarili, da niti oni niti hčerinska družba Gen-I Sonce doslej še niso prejeli nobene uradne informacije romunskih oblasti v zvezi z omenjenim primerom. Če bodo revizija ali uradni postopki pokazali kakršne koli nepravilnosti, bodo ukrepali odločno, odgovorno in skladno z veljavno zakonodajo, so napovedali. Zatrdili so, da dogajanje ne vpliva na delovanje skupine Gen-I.

Že ob objavi prvih informacij o tej zadevi v medijih so poudarili, da so zaradi navedb zaskrbljeni in jih obravnavajo z vso resnostjo. Do korupcije in drugih nezakonitih ravnanj imajo ničelno toleranco, so zagotovili.