Meni, da zanje ni krivo pomanjkanje kadra, da pa reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev in stroke, zato je v tej smeri sestavljen tudi svet za reformo.

Janša je na poslansko vprašanje Damijana Bezjaka Zrima (SD) o napovedani reformi šolstva navedel, da je sprememba potrebna, ker "kruta realnost kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali globalnem svetu ni več niti na enaki ravni". Izpostavil je mednarodne raziskave, kjer smo še pred desetimi leti "Slovenci marsikje izstopali navzgor", zdaj pa zaostajamo.

"Če bi bil ta sistem idealen, potem bi bili ti rezultati pač drugačni. In tiščati glavo v pesek in se delati, da gremo v pravo smer, bi bila velika zabloda in tudi slaba popotnica tistim, od katerih je odvisna naša prihodnost," je poudaril premier.

Jure Klobčar

Zatrdil je, da ti slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu, saj bi bili v tem primeru rezultati "še bistveno slabši takrat, ko smo imeli več učencev in manj učiteljev". Kot je navedel, je bilo v šolskem letu 1991/92 v osnovnih šolah 225.000 učencev in 16.000 učiteljev, razmerje je bilo 14 učencev na učitelja. V letošnjem šolskem letu pa imamo v osnovnih šolah 192.000 učencev in 18.754 učiteljev, kar je 10 učencev na učitelja, je dejal. Po njegovih besedah torej razlog ni kadrovski problem, ampak so razlog za slabe rezultate "predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje".

Na vprašanje Bezjaka Zrima, kaj si predstavlja pod pojmom ideološko nevtralna šola, glede na to, da so v strokovnem svetu za reformo "v bistvu več ali manj vsi predstavniki v določenih ideologijah in to bolj po meri trenutne konzervativne vlade", je Janša odgovoril, da to vprašanje razume "kot obrambo obstoječega stanja", a da to stanje "ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi zaslužijo".

Janša je pojasnil, da so v koalicijsko pogodbo zapisali "uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, ne pa, ki je po meri ene ali pa druge politične opcije". V ustavi pa je navedeno, da je "moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole", je poudaril. Pojasnil je, da bodo torej uveljavili "tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole", pri čemer je kot cilj, ki ga zasledujejo, navedel "umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete".

Ob tem je poudaril, da je jasno, da "šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke". Tudi omenjeni strokovni svet je po njegovih zagotovilih "sestavljen v tej smeri". "Protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate," meni. Kot je dodal, jih razume, da branijo nekaj, kar so gradili, "ni pa to podprto z rezultati". Pri tem je poudaril, da mednarodnih primerjav dosežkov ni delala aktualna ali prejšnja vlada, ampak gre za mednarodne primerjave. "Če hočete Sloveniji in mladi generaciji dobro, potem ne morete nasprotovati popravkom nečesa, kar ne deluje dobro," je poudaril.

Ob tem je priznal, da ni vse slabo, saj ti rezultati predstavljajo povprečje. "So dobri in slabši učenci, so dobre in slabše šole, so slabše in boljše prakse in pač treba je tisto, kar je boljše, vzeti kot merilo za to, da bo čim manj tega, kar je slabše," je dodal.

Bezjak Zrim je namreč v vprašanju med drugim izpostavil, da pri napovedani reformi "vsiljujemo sistem od zgoraj navzdol, ko pa vsi vemo, da bi se najprej morali poenotiti od spodaj in dobiti kvalitetne odgovore". Obregnil se je tudi v sestavo strokovnega sveta za reformo, v katerem da nekateri "nimajo dovolj pedagoških kompetenc".