Mufti Grabus je predsednika vlade seznanil z delovanjem islamske skupnosti v Sloveniji v času epidemije in s projekti in programi, ki jih izvajajo. Grabus je Janši tudi predlagal, da se, ko bodo cepljene najbolj izpostavljene kategorije v družbi, omogoči cepljenje tudi duhovnikom in imamom, saj imajo veliko stikov z ljudmi.

Sicer pa so se sogovorniki dotaknili tudi drugih bistvenih vprašanj delovanja verskih skupnosti v pluralni družbi, so navedli v skupnosti. Tudi Janša je na Twitterju navedel, da so govorili o verski svobodi v Sloveniji in o aktualnih vprašanjih medverskega dialoga in sožitja v svetu.

V Islamski skupnosti v Sloveniji so sicer v začetku marca izrazili zaskrbljenost zaradi upada prihodkov, ki so se jim lani predvsem zaradi posledic ukrepov v času epidemije zmanjšali za četrtino. Uslužbenci islamske skupnosti zaradi zakonodaje, ki ureja status verskih uslužbencev, niso bili upravičeni do nikakršne državne pomoči, ki so jo določili protikoronski zakoni, so opozorili v skupnosti.

Obenem pa si v skupnosti želijo, da bi se razmere do aprila, ko muslimani začenjajo postni mesec ramazan, umirile vsaj do te mere, da bi bilo verske aktivnosti mogoče vsaj delno izvesti tako v muslimanskem kulturnem centru kot tudi v ostalih objektih.

Janša se je z vodstvom Islamske skupnosti v Sloveniji sicer sešel slab mesec po tistem, ko so se zaradi njegove objave na Twitterju odnosi nekoliko zaostrili. Premier je namreč takrat poobjavil tvit, v katerem je pisalo, da je koran knjiga, ki je povzročila največ smrti, trpljenja, zatiranja, osiromašenja in družbene zaostalosti. V islamski skupnosti so takšen način obravnavanja islamske svete knjige takrat ostro obsodili.