Janša Šarcu vrnil za grožnjo: SDS bo preiskala financiranje Šarčeve stranke!

Na Televiziji Slovenija so včeraj stališča kandidatnih list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, predstavili Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Marjan Šarec (LMŠ), Bojan Dobovšek (DD), Andrej Čuš (Zeleni), Marko Zidanšek (SLS), Bojan Požar (LNBP), Zmago Jelinčič (SNS), Uroš Lubej (Solidarnost), Rok Andree (Pirati), Andrej Šiško (ZSi), Danijel Bešič Loredan (GibanjeSkupajNaprej), Alojz Kovšca (GAS) in Gregor Kos (ZD).

V luči današnjega shoda proti politiki sovraštva, ki ga je v Ljubljani organizirala civilnodružbena koalicija Brez strahu, so v zadnjem televizijskem soočenju predsednikov strank pred nedeljskimi volitvami načeli vprašanje politične kulture in pojava sovražnega govora. Osti so uperili predvsem v SDS in SLS, ki sta v kampanji nastopili tudi z ostrim protimigrantskim tonom.

Voditelja sta Janšo soočila z izjavami kandidatke SDS Lucije Šikovec Ušaj, ki je v minulih dneh razburila s tviti, med drugim o neonacistih in istospolnih. Predsednik SDS Janša, ki se sicer "ograjuje od vsake neprimerne izjave", se od konkretnih izjav ni distanciral. Tako Bratuškova, Tonin in Šarec so ob tem delili mnenje, da se morajo stranke oz. predsedniki strank na ekscese članov znati odzvati, jasno opredeliti in svoje člane opozoriti na njihovo neprimernost.

Po Zidanškovih besedah SLS s svojimi plakati v kampanji ne zastruplja slovenskega prostora s sovražnim govorom, ampak z njimi opozarja na to, da je odhajajoča vlada več pozornosti namenila enemu beguncu, kot pa slovenskim državljanom, ki živijo pod pragom revščine.

SMC se po Cerarjevih besedah v tem mandatu pokazala, da se da voditi strpno politiko. Strah ga pa je, ker vidi, da to, kar zagovarja Janša, pelje v ideološke spopade in nespoštovanje pravnih vrednot.

Po Židanovi oceni se stanje politične kulture od njegovega vstopa v politiko vztrajno slabša, Erjavca pa skrbi sovražni govori do manjšin. Mesec se je obregnil ravno ob delo koalicije v minulem mandatu, ki se po njegovi oceni ni ustrezno odzvala ob napadih na marginalne skupine. Nekateri člani Levice so poleg članov Piratske stranke Slovenije tudi udeležili današnjega shoda.

Kovšča in Požar sta se strinjala, da za današnjim protestom stoji politika, po mnenju Dobovška pa je vsak shod v času kampanje politično obarvan, veliko vlogo pa imajo tudi mediji, ki morajo poročati realno in ne vzbujati nestrpnost.

Po mnenju Požara je za demokracijo veliko bolj pomembno, da svobodo govora pustimo v maksimalni širini, kot da jo poskušamo dušiti. Cerar pa mu je nato očital, da pogosto laže o marsičem v njegovem tabloidu in s tem škodi ugledu slovenskega novinarstva. Tudi Jelinčiča skrbi prepoved svobode govora, "ker to vodi v prepoved razmišljanja".

Lubej namesto etike, ki jo zagovarja Cerar, rešitev vidi v "sistemskih mehanizmih, ki bodo v politiki naredili red", na primer z omejenim številom mandatov in preferenčnim glasom.

Andree se je obregnil ob Čuša, ki je pomagal pri organizaciji protimigrantskega shoda v Kidričevem. Čuš pa je na to odgovoril, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane.

Kos je opomnil, da so ostrih napadov na javni televiziji deležne tudi male stranke, Šiško pa je izpostavil, da so neparlamentarne stranke soočene s sistemsko politično diskriminacijo, saj z izjemo soočenj na javnem mediju ne dobijo priložnosti za predstavitev za svojih stališč.

Bešič Loredan pa se je ob razpravi o politični kulturi dotaknil še trenda padanja volilne udeležbe in protikandidatom očital pasivno vlogo v kampanji pri pozivanju k odhodu na volišča.

Med prvaki strank, predvsem med Šarcem, Cerarjem in Janšo se je zaiskrilo tudi ob razpravi o financiranju strank in njihovih kampanj. Večinoma so se strinjali s Šarčevim predlogom parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi to pregledala. Šarcu se zdi financiranje iz tujine zaskrbljujoče, saj se sprašuje, kako je lahko taka stranka in država, ki jo vodi, suverena. Cerar je Janši očital sporni kredit in se čudil, da hoče voditi vlado, pa še v svoji hiši ne naredi reda. Preiskovalna komisija bo prišla prepozno, je dejal.

Če preiskovalne komisije ne bo predlagal Šarec, jo bo SDS, je dejal Janša in dodal, da pa bo pregledala vse, tudi financiranje Šarčeve stranke, ki naj bi dobivala denar državnih podjetij, in to, "kako je frizer od Cerarja dobil 1,5 milijona evrov kredita od državne banke po tem, ko ga je država dokapitalizirala. Tako Šarec kot Cerar sta očitke zanikala. Cerar je Janši vrnil z očitkom o preusmerjanju pozornosti in nesprejetjem dejstva, "da ravnate netrasparentno v stranki, da ne dvigate sodne pošte, da se obnašate do prava, kot da ga ni treba spoštovati ..." Edino, kar je bilo nesporno ugotovljeno, je bilo, da ste mi mandat odvzeli nezakonito, se je štiri leta nazaj vrnil Janša.