Janša meni, da je napoved protestov najbrž tudi del pogajalske taktike, saj pogajanja še potekajo. "Ampak tudi če bo do njih prišlo, ni nobenega problema, dokler gre za mirne proteste. Ob tem, da se vsi zavedamo, da na ta način nič ne ustvarimo, nič več denarja ne bo zaradi tega," je še poudaril premier, ki se je v Novem mestu mudil v okviru vladnega obiska v zasavski in posavski regiji.
Odgovarjal je tudi na vprašanja v zvezi s težavami v Beli krajini, kot so velika brezposelnost, slabo cestno omrežje in širokopasovno omrežje. Poudaril je, da želijo zmanjšati razlike med regijami v Sloveniji tudi s sorazmernimi deleži državnih pomoči in drugih projektov. Kot je pojasnil, je lani ljubljanska regija prejela več kot 60 odstotkov vseh sredstev državnih pomoči, vse ostale regije pa manj kot 40 odstotkov. Po njegovih besedah želijo to spremeniti, a se ne da "čez noč".
Pri investiranju sredstev iz naslednje evropske finančne perspektive bo položaj po njegovih besedah drugačen, vzhodna kohezijska regija bo upravičena do polnega obsega sredstev, zahodna, bolj razvita, pa do bistveno manjšega. S takšnim pristopom investiranja evropskih sredstev bo tudi znotraj države prišlo "do večje usklajenosti v razvoju, ne bo se pa to zgodilo čez noč", je dejal.
Kot je dejal, je Slovenija "praktično celo svojo samostojnost gradila razvoj na centralizaciji". Poskusi, da bi prišli do pokrajin in sistemske decentralizacije, so zaenkrat propadli, dvotretjinske večine tudi v tem mandatu ni, je dejal.
Posebej je premier spregovoril tudi o tretji razvojni osi. Vlada je po njegovih besedah izjemno pospešila umeščanje tega projekta v prostor, izdeluje se državni lokacijski načrt. Pri tem je zagotovil, da bo vlada vse, kar je neposredno v njeni moči, naredila brez zamud.
Je pa, kot je dodal, še vedno odprto vprašanje financiranja in finančna konstrukcija še ni v celoti pokrita. V državnem proračunu sredstev enostavno ni mogoče dobiti. Del jih bodo tako poskušali zagotoviti iz naslednje finančne perspektive EU, vendar pa je to še vedno premalo. Zato načrtujejo, da bi dodaten vir dobili na podlagi koncesije, ki jo bodo razpisali za obstoječe avtocestne omrežje.
Po premierovih besedah se zdaj pripravlja mednarodni javni razpis, na podlagi katerega bo možno dati koncesijo različnim finančnim skladom, ki iščejo dolgoročne naložbe za 30 let ali več. Po načrtih bi do teh virov prišli prihodnje leto. Potem pa bo možno začeti graditi tiste odseke razvojne osi, ki bodo v tem času umeščeni v prostor.
Glede morebitnega drugega bloka krške nuklearke pa je povedal, da bo končna odločitev o investiciji sprejeta, ko bo možno zapreti finančno konstrukcijo. Letos in v prihodnjem letu to ni možno, vendar pa po Janševih besedah vsi računajo, da bo Slovenija, ko bomo ustavili padanje in razmišljali, kako dodatno pospešiti razvoj in gospodarsko rast, imela dovolj časa in bo zbrala dovolj sredstev za začetek projekta.
Obstoječi blok nuklearke bo tako ali tako obratoval do leta 2023, je ob tem dodal Janša. Mnenja pa je, da je njegovo obratovanje brez kakršnih koli varnostnih tveganj in z nekaj dodatnimi vlaganji podaljšati do leta 2040.