Premier Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša sta v še zadnjem televizijskem dvoboju na Kanalu A znova pojasnjevala, zakaj je arbitražni sporazum s Hrvaško dober oz. slab. Kakih novih argumentov nista podala, znova pa sta pozvala volivce, naj se referenduma udeležijo. Pahor jih je pozval, naj glasujejo za, Janša pa, da naj glasujejo proti.
Pahor in Janša sta se že na začetku soočenja v oddaji Svet na Kanalu A sporekla glede sedanjega stanja v Piranskem zalivu. Pahor je dejal, da Slovenija sicer ima celoten zaliv in stik z odprtim morjem, vendar Hrvaška temu nasprotuje, zato je meja dejansko po sredini zaliva. Janša pa je opozoril, da Slovenija nikoli ni formalno pristala na tako stanje in da če nekdo zaseda neko ozemlje, še ne pomeni, da je njegova last.Da je meja sedaj dejansko po sredini Piranskega zaliva je nato novinarska ekipa potrdila tudi s pričanjem ribičev, ki so dejali, da preko sredinske črte v Piranskem zalivu pravzaprav ne hodijo. Enako velja tudi za policijski in vojaški čoln, so zatrdili v oddaji.
Pahor je v zvezi s tem dejal, da lahko arbitražni sporazum to stanje samo izboljša in da bo Slovenija dobila tudi pravno potrditev tistega, kar ima. Janša pa je v to podvomil, predvsem zaradi zemljevida, ki ga je v slovenske domove poslala vladna koalicija in ki že deli Piranski zaliv.
Če se že vladna koalicija odreka celovitosti Piranskega zaliva, bo arbitraža Sloveniji dosodila še manj, je menil Janša in ta zemljevid označil za veliko napako. Pahor pa je dejal, da je ta zemljevid samo predvidevanje, ki so ga na vladni strani objavili na vztrajanje opozicije.
Oba voditelja sta si navrgla tudi nekaj izjav, ki sta jih izrekla v zgodovini, zdaj pa da govorita drugače. Pahor je tako Janši očital, da je bil še leta 2007 prepričan, da ima Slovenija številne mednarodno-pravne argumente in da se ne boji presoje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, danes pa da govori, da bo mednarodno pravo Sloveniji odvzelo morje.
Toda Janša mu je vrnil, da je bila izjava izrečena na podlagi zahteve, da se v Haagu presoja po načelu zunanje pravičnosti, o čemer so se leta 2007 strinjale vse parlamentarne stranke. Pahor je vztrajal, da so temu tedaj nasprotovale LDS, SNS in SLS, vendar je Janša to zanikal, kar naj bi dokazoval tudi magnetogram sestanka predsednikov strank.
Janša pa je na drugi strani Pahorju vrnil, da se je leta 1994 podpisal pod izjavo, da bi meja s Hrvaško morala potekati po reki Mirni. "Nekaj takega poguma bi rabili tudi sedaj," je rekel Janša.
Pahor je Janšo spomnil tudi na njegove besede, da nobena arbitraža ne bo mogla razsoditi manj kot je v sporazumu Drnovšek-Račan. Pri tem pa je dodal, da bo arbitražni sporazum zagotovil teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, saj je uporabljen isti izraz kot v sporazumu Drnovšek-Račan - "junction".
Toda Janša mu je odgovoril, da je Slovenija odstopila od zahteve "teritorialni" dostop in da "junction", torej stik v mednarodni sodni praksi, še ni zagotovil teritorialnega dostopa do odprtega morja. Pahor mu je odgovoril, da se dejstva, da gre za "teritorialni stik", zaveda tudi Hrvaška, saj da je zato sprejela enostransko izjavo, da tega ne priznava. Vendar pa gre za enostransko izjavo, ki ni priložena arbitražnemu sporazumu, in je torej brez vrednosti, je poudaril Pahor.
Govora je bilo tudi o meji na Muri, pri čemer je Pahor kot uspeh izpostavil, da Hrvaška zdaj prvič ni zahtevala skupnega obnavljanja protipoplavnih nasipov, s čimer se je prejšnja Janševa vlada leta 2005 strinjala, pa čeprav bi to potekalo na slovenski strani Mure na sicer hrvaškem katastrskem območju.
Janša je pri tem opozoril, da določanje meje na kopnem zgolj po mednarodnem pravu oz., kot je dejal, po katastru, ne bi bilo pravično. Arbitri namreč ne bodo hodili po meji, je dejal in se zavzel za zgodovinsko mejo po sredini Mure. To je podprl tudi Pahor.