Janša je danes pismo objavil na Twitterju. V pismu podaja oceno, da "smo zadnje mesece priča stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo. Kljub jasnim omejitvam, ki takemu početju postavljata ustava in kazenski zakonik, pa državno tožilstvo dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih ga posredno celo vzpodbuja".
"Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni," Janša opozarja Šketo. Tožilstvu tudi očita, da "molči kot riba v akvariju" ob tem, da se v skupinah, ki na shodih pozivajo k nasilni zrušitvi obstoječega ustavnega reda, pojavljajo tujci, pripadniki različnih ekstremističnih organizacij v sosednjih in drugih državah, ki so znane po uporabi uličnega in drugega nasilja.
V pismu Šketi izpostavlja, da so javnemu in organiziranemu hujskanju množic z gesli Juden raus ali Smrt fašizmu sledila pobijanja najprej posameznikov, nato celih skupin, vse do genocida in zločinov proti človeštvu.
Dogajanje na protestih v Sloveniji premier ocenjuje kot "organizirane grožnje s smrtjo celotni demokratični politični opciji", Šketo pa poziva, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi preden bo prepozno.
Janševo pismo so po poročanju časnika v ponedeljek obravnavali tudi na državnotožilskem svetu, nanj se bodo predvidoma javno odzvali prihodnji teden.
Na pravosodnem ministrstvu so za Dnevnik poudarili, da je presoja posameznih ravnanj v domeni organov odkrivanja in pregona, ki so pri svojem delu samostojni in glede tega ne prejemajo in ne sledijo nobenim navodilom. Zato jim je treba dopustiti, da svoje delo opravijo korektno in strokovno. Če pa bi se izkazalo, da ni bilo tako, pa so za to na voljo ustrezni nadzorni mehanizmi.
To je danes v izjavi za medije pred sejo vlade poudarila tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Na vprašanje, ali pismo predsednika premierja razume kot pritisk na neodvisno vejo oblasti, pa je odvrnila, da je to njegova odločitev in jo kot take ne želi komentirati.
Ob tem je ministrica dodala, da je treba vsakršno nestrpnost in sovražnost obravnavati v okviru kazenskega ali prekrškovnega postopka, ker da je tega preveč. Na vprašanje, ali vidi smrt janšizmu kot grožnjo posamezniku ali kaj drugega, je odgovorila, da je vrhovno sodišče že pojasnilo, kaj je vsebina kaznivega dejanja sovražnega govora. Meni, da vsakršno pozivanje k ubijanju ne glede na to, ali je to janšizem ali katera druga ideologija, "ni primerno, kajti pozivanje k ubijanju pomeni, da lahko ubiješ nekoga, ki je živ, in lahko to tudi privede do nepravilnih posledic".
Glede izjav notranjega ministra v odstopu Aleša Hojsa, da sta Nacionalni preiskovalni urad in kriminalistična služba prestreljena s partijsko udbovskimi kadri in da ni mogel vplivati na policijo in je depolitizirati, pa je Kozlovičeva dejala, da ne ve, ali ima Hojs več informacij o takšnem stanju. "Sama takih informacij nimam in zato jih tudi ne morem komentirati," je dodala. Obenem pa je izrazila prepričanje, da je vlada še vedno trdna.
Da mora tožilstvo svojo nalogo pregona opravljati popolnoma neodvisno od kakršnegakoli političnega pritiska, so poudarili tudi v uradu predsednika republike.
Nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je za Dnevnik dejal, da česa podobnega ni doživel v vsej svoji tožilski karieri, niti v času Jugoslavije. Tovrsten pritisk na generalnega državnega tožilca se mu zdi popolnoma neprimeren in prek meja dopustnega občevanja med državnimi organi.
