Zaradi osredotočanja na obvladovanje epidemije, za katero Janša pravi, da je bila za vse večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku, je ostalo neuresničenega marsikaj iz koalicijske pogodbe.
Tako bodo poleg obvladovanja covida-19 v prihodnjem letu do rednih parlamentarnih volitev ključne teme te vlade projekt debirokratizacije, decentralizacija, ureditev dolgotrajne oskrbe, poleg tega nameravajo izločiti zdravstveni sektor iz enotnega plačnega sistema. "Če ne bo bistvenih negativnih presenečenj, lahko letos nadoknadimo lanski padec BDP," je med drugim napovedal premier.
Za osnutek zakona o debirokratizaciji pričakuje, da ga bo vlada sprejela v četrtek in da bo uveljavljen do poletja. Gre sicer za prvi zakonski paket, naslednji bo sledil v dveh mesecih. Vse ukrepe bo vlada po Janševih besedah predlagala v zakonodajni postopek do konca leta. "Ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, bolj vitka, cenejša država, ljudje bodo prišli prej do storitev in te bodo bolj učinkovite," je napovedal.
Glede decentralizacije je pojasnil, da je bila s tega vidika sprejetih vrsta ukrepov in zakonov, tudi nacionalni načrt odpornosti in okrevanja.
Zakon, ki bo predpostavljal tudi zagotavljanje virov v dolgotrajni oskrbi, bo na poslanskih klopeh do septembra. S tem bo izpolnjen eden od ciljev, o katerem se je do zdaj pisalo v koalicijskih pogodbah, a resnega poskusa doslej ni bilo, je navedel Janša.
Epidemija covida-19 je po njegovih besedah dodatno razgalila vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu, tako na področju pomanjkanja kadrov, za kar je po njegovi oceni kriv tudi neustrezen plačni sistem. "Zdravstveni sektor se je odločil, da se izloči iz enotnega plačnega sistema in se bo zgradil nov, samo za ta sektor," je napovedal Janša. Na tej podlagi bo v zdravstvu po njegovih besedah možno dolgoročno zagotoviti več kadra in izvesti tudi druge reorganizacije, ki so potrebne, je povedal. Janša se je sicer zahvalil zaposlenim v zdravstvu, ki so v veliki meri delali na etični pogon in so se dodatno žrtvovali za oskrbo covidnih bolnikov.
Glede dela vlade v preteklem letu pa je pojasnil, je njihove napore možno kvantitativno izmeriti v ukrepih vseh osmih protikoronskih zakonskih paketov. "Če jih primerjamo z ukrepi v drugih državah EU, smo edini, ki smo naslovili vse kategorije prebivalstva," je zatrdil.
Tako so po njegovih ocenah bistveno presegli napovedi, ki so bile dane na začetku epidemije. Takrat se je napovedoval padec sedmih odstotkov BDP, 120.000 brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. A se te napovedi niso uresničile. Padec BDP je bil manjši in bi ga lahko letos nadoknadili, brezposelnost pa je pod 90.000 ljudi, z ukrepi je bilo ohranjenih na deset tisoče delovnih mest.
Novinarske konference se je poleg predsednikov koalicijskih strank udeležil tudi minister iz vrst DeSUS Jože Podgoršek. Kot je dejal Janša, je sodeloval kot minister. In dokler uživa podporo poslanske skupine DeSUS, lahko dela naprej v vladi, saj je tudi vez s poslanci.
Če pa se še kdo iz opozicije odloči za sodelovanje z vlado, bodo to pozdravili. Ob tem pričakuje od opozicije, da pri protikoronskih ukrepih, ki so zdravorazumski, ne bo metala polen pod noge. "Naj se ne ruši ukrepov, ker gre to rušenje v splošno škodo," je poudaril.
Predsednik vlade Janez Janša z Zdravkom Počivalškom in Jožetom Podgorškom.
