Pri prioritetah generalnega državnega tožilca bi morala biti na prvem mestu preiskava kaznivih dejanj, zaradi katerih imamo v finančnih institucijah velike luknje, je v DZ pojasnil premier Janez Janša. Meni, da brez tega ne vlada ne druge institucije ne bodo imele moralne teže pri sprejemanju ukrepov, ki so potrebni za sanacijo finančnega sistema.
Poslanec SLS Mihael Prevc je premiera spraševal o ukrepih vlade na področju gospodarskega kriminala, korupcije in finančnih prevar.
Janša je spomnil, da pri številnih generacijah še ostaja spomin na prvo sanacijo slovenskih bank v začetku 90. let, ki so jo pokrili davkoplačevalci. Večinoma so ljudje, ki so tisto luknjo povzročili, še naprej vedrili v slovenskih bankah, nihče ni odgovarjal, je poudaril premier.
Znaten del slabih kreditov imajo banke, ker so številna podjetja, ki so jih najela, propadla. Veliko kreditov je bilo podeljenih tudi na podlagi poznanstev, klientelizma, posojila pa tudi niso bila zavarovana.
"Te primere morajo pristojni organi resno in prioritetno obravnavati. V Sloveniji je to samo deloma v pristojnosti vlade, ki pripravlja spremembe zakona o kazenskem postopku, kjer se bodo roki skrajšali, preiskava bo lahko bolj učinkovita, še vedno pa je glavno breme na ramenih institucij, ki to izvajajo. Ena od njih je državno tožilstvo," je dodal Janša.
Ob tem je izpostavil, da bi morala biti pri prioritetah generalnega državnega tožilca na prvem mestu preiskava kaznivih dejanj, zaradi katerih imamo v naših finančnih institucijah danes velike luknje. Janša zato apelira na pristojne, da se zavedo tega problema, da dopolnijo prioritete in se dela resno lotijo.
"Brez tega ne DZ ne vlada ne druge institucije v državi ne bodo imele moralne teže pri sprejemanju ukrepov, ki so potrebni za sanacijo finančnega sistema. Naš problem ni to, kar piše v Financial Timesu, pač pa tisto, kar v naših financah dejansko manjka," je izpostavil premier.
Janša: Vsako novo delovno mesto v gospodarstvu je majhen, a pomemben korak
Sedanja vlada se vse od začetka trudi v smeri izboljšanja pogojev gospodarjenja, s ciljem povečanja delovnih mest v gospodarstvu, je na poslansko vprašanje o zaščiti položaja delavcev v podjetjih v težavah odgovoril premier Janez Janša. "Vsako novo delovno mesto v gospodarstvu je majhen, vendar pomemben korak za izhod iz krize," je dejal.
Poslanec SD Janko Veber je premiera vprašal, kako bo vlada zaščitila negotov položaj delavcev v podjetjih, ki so se znašla v težavah, ter s katerimi ukrepi bo pomagala posameznim panogam, ki so ključne za oživitev gospodarstva.
Janša je pojasnil, da od začetka mandata te vlade v državi beležimo približno nulto rast na področju zaposlovanja in brezposelnosti. "Žal pa smo v prejšnjih treh letih izgubili več kot 100.000 del mest. Večina gradbenih podjetij je propadla v zadnjih treh letih, glede na to, da ni bilo investicijske aktivnosti, četudi smo se enormno zadolževali," je dejal Janša. Opozoril je, da če bi del milijard, s katerimi smo podvojili državni dolg, namenili za investicije, večina gradbenega sektorja gotovo ne bi propadla, razen tistih, ki so propadla zaradi špekulacij.
Izpostavil je, da se sedanja vlada od začetka delovanja trudi v smeri izboljšanja pogojev gospodarjenja, s končnim ciljem povečanja delovnih mest v gospodarstvu. "Še ta mesec boste poslanci obravnavali drugi paket ukrepov za rast. Vrsto zakonov, s katerimi želimo izboljšati poslovno okolje, za povečanje domačih in tujih investicij," je dejal in dodal, da bodo le nove investicije prinesle nova delovna mesta, s čimer se bo povečala tudi socialna varnost zaposlenih.
S socialnimi partnerji se pogajajo za spremembe delovnopravne zakonodaje, na podlagi katerih bodo lahko odpravili določene anomalije in izenačili pravice zaposlenih. Janša pravi, da imamo v Sloveniji prvo- in drugorazredne zaposlene. "Tu se ustvarja diskriminacija, ki jo skušamo odpraviti. Trudimo se uvesti t. i. stanje, v katerem bo delovno mesto manj zaščiteno, bo pa socialna varnost v primeru izgube delovnega mesta večja, večja bo tudi možnost pridobitve novega delovnega mesta. Pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, pa se bodo povečevale glede na število let zaposlitve," je pojasnil Janša.
Obenem se je odzval na dopolnitev vprašanja poslanca Vebra na temo drugega tira in dejal, da je problem z načrtom za drugi tir investicija, ki je zelo draga. "Tega denarja prej niste zbrali v treh letih, mi pa ga sedaj v treh mesecih tudi nismo. To je prioriteta, ki jo bomo skušali realizirati v okviru možnosti. Kar pa se tiče železniške proge Divača-Trst, je to v naših zavezah do evropskega transportnega omrežja," je pojasnil Janša.
Janša: Upravičene primere izbrisanih je treba ločiti od neupravičenih
Premier je v zvezi s sodbo evropskega sodišča o izbrisanih povedal, da bo treba pri odškodninah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala".
Poslanko Pozitivne Slovenije (PS) Tamaro Vonta je namreč v okviru poslanskih vprašanj, ki jih premieru in ministrom danes postavljajo poslanci, zanimalo, kako bo država uresničila odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Slednje je šestim izbrisanim določilo po 20.000 evrov odškodnine, hkrati pa je naši državi naložilo, da v roku enega leta vzpostavi sistem, ki bo sistemsko uredil izplačilo odškodnin vsem izbrisanim.
Glede odškodnin, ki jih je šestim izbrisanim določilo evropsko sodišče, je Janša v DZ povedal, da je sodba v tem delu dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti, medtem ko bo treba sistem odškodnin za ostale izbrisane še pripraviti. Pri tem bo treba po Janševih besedah najprej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, nato pa sistem, po katerem bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je "ta država kadar koli plačevala". Pri tem bo treba določiti tudi neke časovne roke, pri katerih bodo "prioritete jasno določene", je dejal.
Kot je namreč opozoril premier, številni primeri, ko bi morala država izplačati odškodnine, še vedno niso rešeni. Pri tem je izpostavil materialne oškodovance iz druge svetovne vojne, "vrsto sodnih določb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine", kot tudi primere "posamičnih kategorij ljudi, kjer stvari še vedno niso rešene".
Evropsko sodišče sicer po njegovih besedah ni krivo za to, da bo treba izbrisanim izplačati odškodnine. Sodba je namreč le prepis različnih odločitev različnih vej oblasti v Sloveniji, je dejal.
Poslanka Tamara Vonta je ocenila, da je bil izbris velik madež za državo, zato jo je zanimalo, kako bo država sankcionirala odgovorne za izbris. Janša ji je odgovoril, da država ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, prav tako da je bila edina novonastala država, ki je brez omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in so živeli v Sloveniji. "Zato je Slovenijo postavljati na zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, vendarle nekoliko preveč," je dejal. Dopušča pa premier možnost, da se je nekaterim izbrisanim storila krivica, zato se tudi zavzema za posamično presojo vsakega primera.
Premier je odgovarjal tudi na vprašanje poslanke PS Barbare Žgajner Tavš o učinkih varčevalnih ukrepov in o njihovih posledicah za nekatere družbene skupine. Janša je poudaril, da je vlada vložila veliko naporov, da zakon za uravnoteženje javnih financ ne bi prizadel tistih z najnižjimi prejemki. Ob tem je zavrnil, da bi vlada naredila krivico upokojencem, in ponovil, da je vlada znižala zgolj prejemke, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih.
Odkar je zakon uveljavljen, po njegovih besedah "o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka", medtem ko tisti na robu preživetja razumejo, da je treba v razmerah, v kakršnih je Slovenija, zategniti pas. Poleg tega se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je bil zakon, ki je zarezal v prejemke, usklajen s socialnimi partnerji, je še poudaril Janša.