Globalna gospodarska kriza je začasna, kapitalizem pa bo iz nje zaradi svoje prilagodljivosti izšel boljši, tudi v vrednostnem smislu, je na današnji konferenci strokovnega sveta SDS in gospodarskega foruma SDS poudaril predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je kritiziral nekatere vladne protikrizne ukrepe in jih označil kot "nespametne".
Janša je na konferenci na temo obvladovanja gospodarske krize, ki jo je stranka pripravila na Brdu pri Kranju, med drugim poudaril, da je ključna razlika med krizami v preteklosti in trenutno krizo predvsem dejstvo, da so krize v preteklosti zajemale posamezne dele sveta, danes pa govorimo o globalni gospodarski krizi, ponekod pa tudi o segmentih socialne krize. Po Janševih besedah gre sicer predvsem za krizo razvitega sveta, vzrok za njene razsežnosti pa sta predvsem globalizacija in razvoj tehnologije.
Ob tem je poudaril, da ima globalizacija med drugim lastnost, da "se posledice nekega protinaravnega delovanja v ekonomiji hitro prenašajo naokrog," čemur smo priča tudi v tej krizi.
"Zadnjih deset let smo spremljali rastoče neravnovesje pri delitvi prihodkov med lastniki kapitala in delojemalci. Del vzrokov za rastoče nesorazmerje je tudi enak vzrokom, ki so pravzaprav pripeljali do svetovne finančne in gospodarske krize," je dejal Janša in dodal, da ta kriza ni nekaj, kar bi "popolnoma spremenilo politični sistem in obrnilo stvari na glavo".
Kriza je po njegovih besedah začasna, predvsem zaradi dejstva, da tržno gospodarstvo temelji na svobodi, kot neki univerzalni vrednoti. Da se ta svoboda uresničuje kot svoboda v podjetništvu, konkurenci ipd., morajo po Janševih besedah obstajati določena pravila, ki so pravična in enaka za vse ter vsem omogočajo uspeh. Za uspeh tržnega gospodarstva je, tako Janša, potrebna tudi solidarnost, vendar pa je pri tem potrebno paziti, da se iz naslova solidarnosti ne dobi več kot iz naslova dela.
Kot ključni element za funkcioniranje socialno tržnega gospodarstva je Janša izpostavil tudi vzgojo posameznika. "Družba mora priznavati uspešnost posameznika kot nekaj dobrega ter preko izobraževalnega sistema in drugih mehanizmov skrbeti za to, da posameznike vzgaja v uspešne v družbi," je dejal.
Poudaril je, da bo kapitalizem iz te krize izšel boljši, reformiran in z boljšimi vrednostnimi temelji. "Stvari se uravnovesijo, če se tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, zavedajo teh postulatov," je dejal Janša in poudaril, da tudi iz zaključkov aprilskega vrha voditeljev skupine 20 najrazvitejših in hitro razvijajočih se držav (G20) v Londonu veje visoka stopnja zavedanja, kaj je dejansko potrebno storiti.
Glede sposobnosti slovenskega sistema pri spopadanju s krizo je Janša omenil veliko prilagodljivost manjših in srednjih podjetij, medtem ko je bilo po njegovih besedah na politični ravni v zadnjih šestih mesecih sprejetih več nespametnih ukrepov. Med temi je omenil predvsem povišanje trošarin na gorivo in napoved novega vinjetnega sistema. "Skupna značilnost slovenskega reagiranja na izzive krize je zanašanje na druge. Slišimo izjave, da mi ne moremo veliko storiti," je dejal Janša in poudaril, da vitalnost dela slovenskega gospodarstva dokazuje, da to ni res.
Predsednica gospodarskega foruma SDS in članica strokovnega sveta stranke Zofija Mazej Kukovič je v nadaljevanju izpostavila, da je kljub splošnemu pesimizmu veliko dejavnosti in panog, ki imajo v času krize enako količino, nekatere pa celo več naročil, kot v času pred krizo. Po njenih besedah je pomembno predvsem ohraniti zdrava jedra podjetij ko temelje gospodarstva, saj "je začeti znova izjemen napor".
Po njenem mnenju je ključnega pomena, da bi storitve znali približati atraktivnim storitvam današnjega časa, ki so na trgu. Pri tem je po besedah Mazej Kukoviče izjemnega pomena tudi sodelovanje z mladimi. "Predlagam, da najprej pozovemo inštitute in univerze, da predstavijo nabor konkretnih raziskav, ki so jih naredili in da jih poskušajo kot idejo podati podjetnikom in potem to idejo preko konkretnih podjetij prenesti v prakso. Če govorimo o družbi znanja, moramo začeti tu," je poudarila Mazej Kukovičeva.
Med področji, kjer so v Sloveniji še številne neizkoriščene priložnosti, je omenila predvsem področje zdravstva, energetike ter ekološkega kmetovanja in turizma. Posebej za področje alternativnih in obnovljivih virov energije, ekološkega kmetovanja in zagotavljanja pitne vode ima Slovenija po besedah Mazej Kukovičeve izjemne naravne danosti, ki pa jih ne izkorišča. "Pameten kupec bo naredil selekcijo in mi vsi smo kupec. Ozavestiti se moramo, da bomo znali življenje z bolj zdravimi produkti obdržati in s tem obdržati tudi naravo," je ob koncu svojega govora še poudarila Mazej Kukovičeva.