Na Brdu pri Kranju so se sprva sestali vodje koalicijskih strank, potem pa še ministrska ekipa in poslanci koalicijskih strank.
Izjavo po srečanju sta dala le vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Sluga je povedala, da so šli "zelo konstruktivno čez posamezne točke načrta uresničevanja koalicijske pogodbe". Po njenih besedah so se zedinili, da je treba dokument še enkrat pregledati in se uskladiti pri posameznih vsebinah. Dogovorili so se, da bodo poslanske skupine poslale pisne pripombe.
Tudi Horvat je poudaril, da so se osredotočili predvsem na pregled realiziranega in časovnico prihodnjih projektov. "Efektivnega časa je dobrega pol leta, zato je treba nekaterim projektom dati pospešek," je poudaril in izpostavil zakona o demografskim skladu in o dolgotrajni oskrbi.
Sluga pa je k temu dodala tudi stanovanjsko problematiko, ureditev področja rabe konoplje in sanacijo degradiranih območji. Na vprašanje, kje je največji problem, pa je Sluga odgovorila, da "v resnici ni nikjer problema". Tudi Horvat se strinja, da večjih razhajanj ni.
Kot je povedala Sluga, so se na vrhu seznanili tudi z epidemiološkimi razmerami. Minister za zdravje Tomaž Gantar je na srečanju prikazal zelo natančne podatke in usmeritve ter pojasnil, zakaj še ni mogoče sprostiti ukrepov za zajezitev epidemije covida-19.
"Smo se pa na koncu vsi z velikim upanjem zazrli v prihodnji teden, da bi bilo morda takrat že kaj bolje," je dejala Sluga. Glavno merilo pri sproščanju ukrepov ostaja zasedenost bolnišničnih kapacitet. Dodala je, da bo ukrepe smiselno sproščati takrat, ko bo tukaj vsaj malo rezerve.
Glede zakona o demografskem skladu je sicer Sluga pojasnila, da je zakon v parlamentarni proceduri. "Doslej ga je blokiral zakon o izvrševanju proračuna. S sprejetjem slednjega se je zadeva sprostila," je povedala. Po njenih besedah se bo sedaj postopek nadaljeval, pri zakonu pa bodo še uskladili podrobnosti.
Na vprašanje, ali je mogoče da bi premier na katerega izmed zakonov, kot je na primer zakon o demografskem skladu, vezal zaupnico, je odgovorila, da o tem niso govorili in da tudi predsednik vlade Janez Janša tega ni omenil.
Na vprašanje, ali so torej v SMC zadovoljni z uresničevanjem koalicijskega sporazuma, pa je odgovorila, da je po njihovem mnenju še nekaj rezerve in da si morajo zagotovo bolj prizadevati za vsebine, ki so pomembne za SMC. "Niso še prišle povsem na tisto točko, kjer bi si mi želeli. Verjamemo pa, da bodo," je povedala.
Sicer pa je vlada včeraj potrdila načrt realizacije zavez iz koalicijske pogodbe o sodelovanju v vladi 2020-2022, so navedli na vladi. Pregled koalicijskih zavez je po njihovih navedbah pomemben tudi z vidika spremljanja načrta izvajanja politik vlade skozi mandat, da se dosledno in v rokih izvajajo.
Ob tem je vlada zadolžila vsa ministrstva, da načrt realizacije zavez dosledno in v rokih izvajajo ter da v program dela vlade vključijo akte, s katerimi bodo zaveze iz koalicijske pogodbe realizirane.
Na Brdu pri Kranju so včeraj spregovorili tudi o spremembah volilne zakonodaje. Ministrstvo za javno upravo je namreč pripravilo predlog sprememb meja volilnih okrajev, ki ga je usklajevalo s koalicijskimi poslanskimi skupinami. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, so se dogovorili, da bodo do ponedeljka poslali še manjše pripombe, kot so denimo imena volilnih okrajev, zatem pa bo ministrstvo predlog zakona poslalo koalicijskim poslancem. V parlamentarni postopek ga bodo namreč vložili poslanci. Za potrditev predloga je potrebna navadna poslanska večina.
V koaliciji sicer zavzemajo različna stališča glede najboljše možne poti za spremembo volilne zakonodaje, s katero bodo uresničili ustavno odločbo. SDS in DeSUS sta ves čas naklonjeni spremembam meja volilnih okrajev, medtem ko sta SMC in NSi naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu. Potem ko tak predlog marca v DZ ni bil uspešen, ga je skupina opozicijskih poslancev nedavno ponovno vložila v DZ. SMC in NSi napovedujeta, da bosta najprej podprli ta predlog. Za njegov uspeh je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.
Drugih aktualnih političnih tem koalicijski partnerji včeraj očitno niso odpirali. V zadnjem času je namreč odmevala namera štirih opozicijskih strank, združenih v Koalicijo ustavnega loka (KUL), da zamenjajo Janševo vlado. Za zdaj še nimajo potrebnih 46 glasov za konstruktivno nezaupnico.
Vodilni pobudnik KUL Jože P. Damijan je pred nekaj dnevi dejal, da je treba počakati na kongres DeSUS, ki se bo končal 5. decembra. Na kongresu za predsednika stranke ponovno kandidira tudi Karl Erjavec, ki pa že tipa politično ozračje. Včeraj se je sestal s predsednikom SMC Zdravkom Počivalškom. Vsebine pogovora ne razkrivajo, Počivalšek naj bi predstavil delo v aktualni vladni koaliciji.
Zadovoljstva DeSUS s koalicijo verjetno ne bo izboljšalo vprašanje državne sekretarke Tine Bregant. Minister Gantar je namreč že pred časom napovedal njeno razrešitev, a vlada včeraj tega ni storila. Po informacijah STA naj bi DeSUS sicer vztrajal pri imenovanju Uroša Prikla na mesto Bregantove.
Po poročanju portala Necenzurirano predsednik vlade Janez Janša ni dovolil, da se ta točka uvrsti na dnevni red včerajšnje seje vlade. Zakaj ne, uradno ni znano. Janša je bil tudi javno kritičen do Gantarjevega sekretarskega kandidata Prikla in od UKC Ljubljana je zahteval pojasnila o domnevni Priklovi vlogi pri kupovanju domnevno predragih hitrih antigenskih testov. Prikl trdi, da pri kupovanju testov ni imel nobene vloge.
