Revija Reporter
Slovenija

Janša: Nasprotniki osamosvajanja so bili tudi v ospredju kreiranja bančne luknje

Reporter

17. dec. 2013 7:47 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Aktualen »bančni rop« je posledica dejstva, da so se nasprotniki osamosvojitve iz starega časa samo prelevili na nov čas, je dejal predsednik SDS Janez Janša na predstavitvi zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve v Žireh. »Podobnost sedanje situacije z nekdanjo državo je v besedi dolg. Za obstoječi dolg bomo naslednje leto samo za obresti plačali milijardo evrov, osem milijard pa je celoten proračun. Že naslednje leto si bomo morali izposoditi še 5 miiljard evrov zato, da bomo odplačali glavnice kreditov, najetih leta 2009, v času ministra Križaniča,« pravi Janša.

Objavljamo sporočilo za javnost SDS:

Predsednik SDS Janez Janša: »Nasprotniki osamosvajanja so bili tudi v ospredju kreiranja bančne luknje.«

Na ljudeh, ki so izbrali domovino, ne pa ideologijo ali Beograd, smo vzpostavili Manevrsko strukturo narodne zaščite.

Drevi je v Dvorani DPD Svoboda Žiri pod okriljem organizacije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Knjigo je zbranemu občinstvu ob priložnosti ustanovitve občinskega odbora združenja VSO Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri  predstavil  predsednik SDS Janez Janša.  Pogovor z urednikom knjige je moderirala dr. Andreja Valič Zver, ki je poudarila, da če ne poznamo svoje preteklosti, je tudi pogled na demokracijo lahko zverižen.

Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma spregovoril o nekdanji skupni državi, pri čemer je poudaril, da »nič, kar je zgrajeno na truplih, ne more biti trajno.«  »Po smrti jugoslovanskega diktatorja je tista Jugoslavija, ki se je predstavljala kot tretja pot med dvema blokoma, bila ideološko razpadajoče skrpucalo, gospodarstvo pa ni moglo ustvarjati toliko, kot se je v državi porabilo,« je poudaril Janša. Spomnil je, da so od sedemdesetih let prejšnjega stoletja nastajale velike razlike, ki so se financirale z zadolževanjem. »Poleg pojma inflacije in ideoloških skovank se iz nekdanje države spomnimo tudi besede dolg- javni dolg, zunanji dolg. Zato smo hodili v trgovine, ki so bile napol prazne, bencin je bil na bone, vozili smo na parne in neparne dneve, inflacija je segala v nebo, zadnji bankovci, natisnjeni v tej državi so morali biti povečani, da smo nanje spravili vse ničle na denarju. Država v zadnjih izdihljajih pa je dobivala tudi politične kredite, ko je Evropska unija zato, da bi pomagala ohraniti enotno Jugoslavijo, odobrila zelo ugodno posojilo v višini 800 mio evrov, čeprav je to zgolj podaljševalo agonijo in Slovenci smo se pravočasno odločili za odhod,« je razpadanje Jugoslavije opisal Janez Janša. »Stanje, ki ga živimo danes je bolj prijazno kot do naših prednikov, je okolje, ki prispeva za naš razvoj, dobivamo iz evropskega proračuna, imamo en glas v Evropskem svetu in nobena ključna odločitev brez soglasja Slovenije ne more biti sprejeta. Slovenija je celo vodila EU,« je dejal predsednik SDS. Ob tem je dodal, da kljub vsemu danes v naši državi obstajajo tudi zaskrbljujoče podobnosti z razpadajočo Jugoslavijo. »Podobnost sedanje situacije z nekdanjo državo je v besedi dolg. Za obstoječi dolg bomo naslednje leto samo za obresti plačali milijardo evrov, osem milijard pa je celoten proračun. Že naslednje leto si bomo morali izposoditi še 5 miiljard evrov zato, da bomo odplačali glavnice kreditov, najetih leta 2009, v času ministra Križaniča,« je dejal predsednik SDS. Ob tem je poudaril, da »kar se tiče zadolženosti, prihajamo v situacijo, podobno jugoslovanski, tudi z vidika razmišljanja politike in znatnega dela javnosti v smislu, da varčevanje ni potrebno, da je treba le več porabiti in bo to zagnalo gospodarsko rast, da je kriv tisti, ki posoja denar, ne pa tisti, ki si izposoja, skratka neka napačna miselnost, ki se skozi množične medije zelo reklamira in propagira in je podobna miselnosti, ki je pokopala nekdanjo državo.«

V nadaljevanju je predsednik SDS Janez Janša spomnil, da smo bili Slovenci v času osamosvajanja najbolj enotni. »Šele čas slovenske pomladi je omogočil, da smo se Slovenci povezali na temelju vrednot. Slovenska politika je bila sicer na tej točki razdeljena bolj kot v zvezi z davki ali bančno luknjo ali katerimkoli drugim aktualnim vprašanjem. Samostojnost Slovenije je bila ključna ločnica takratne slovenske politike in zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve je tudi prikaz teh razlik in nasprotovanj slovenski osamosvojitvi,« je dejal predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je še ocenil, da je zbornik prikaz strani, ki so osamosvojitvi nasprotovali. »V zborniku so dokumenti, imena in dogodki, ki so zgodovinsko dejstvo, vendar v zadnjih 20 letih o njih niste nikjer slišali, razen če ste se pogovarjali s kom, ki je takrat v tem času neposredno sodeloval,« je dejal predsednik SDS. Ob tem je še dodal, da »so tisti, ki so slovenski osamosvojitvi nasprotovali, v njej prevzeli oblast, jo ohranili vse do danes in naredili vse, da se njihova vloga v času slovenske osamosvojitve ne bi nikoli razkrila slovenski javnosti.«

Po njegovi oceni je tudi aktualen »bančni rop« posledica dejstva, da so se nasprotniki osamosvojitve iz starega časa samo prelevili na nov čas. »Nasprotniki osamosvajanja so bili tudi v ospredju kreiranja bančne luknje in zelo malo stvari v Sloveniji je plod slučaja,« je poudaril Janez Janša.

Po njegovi oceni je bila tudi razorožitev Teritorialne obrambe veleizdaja Slovenije in akt, s katerim se  je skušala osamosvojitev preprečiti. »Dejansko se je to skorajda zgodilo. Kajti vsak je vedel, da če bo Slovenija razorožena,  samostojnosti ne bomo mogli niti živeti niti braniti,« je dejal predsednik SDS. Pojasnil je tudi na kakšen način so do njega osebno prihajale alarmantne informacije o razoroževanju teritorialne obrambe, kakšne informacije so prihajale do drugih predstavnikov Demosa ter dodal, da edini, kakor nič ni vedel o razorožitvi je bil predsednik predsedstva Milan Kučan, čeprav je bila to v temelju stvar predsedstva. Predsednik SDS je spregovoril tudi o vzpostavitvi Manevrske strukture narodne zaščite. »Na ljudeh, ki so izbrali domovino, ne pa ideologijo ali Beograd, smo vzpostavili Manevrsko strukturo narodne zaščite,« je dejal predsednik SDS. Po njegovi oceni Slovenija ne bi bila napadena, če do razorožitve ne bi prišlo.

Eden od ključnih osamosvojiteljev Janez Janša je spregovoril tudi o ukrepih komunističnih veljakov, s katerimi so želeli zagotoviti zgolj operetno osamosvojitev Slovenije. Spomnil je na pogovore Markovića s slovensko levico, kjer je bilo izraženo prepričanje, da si bo Slovenija z osamosvojitvijo »razbila glavo«, tujina pa bo to »slovensko avanturo« tudi zavrnila. Podal je še primer obiska italijanskega politika Piera Fassina pri Cirilu Ribičiču in Milanu Kučanu, ki sta ga takrat prepričevala, naj vendarle socialistična internacionala, ki je bila takrat najmočnejša politična struja v Evropi, ne podari mednarodnega priznanja Slovenije desnici. »Ta akt obeh je ravno tako veleizdaja kot razorožitev Teritorialne obrambe,« je opozoril predsednik SDS Janez Janša.

Spregovoril pa je tudi o tem, da so vsi tisti, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, ustvarili bleščeče poklicne kariere. »Slabo ravnanje je bilo nagrajeno na ključni točki, zato ni čudno, da se anomalije dogajajo tudi povsod drugod. Če je nekdo pomagal razorožiti TO v najbolj usodnem času in ostal nekaznovan ni čudno, da je izropal cel bančni sistem in ostal nekaznovan,« je poudaril predsednik SDS Janez Janša. Skrajni čas je, da pride do streznitve, da poiščemo pot do križišča, na katerem smo zašli in tam izberemo pravo pot, Bela knjiga je pripomoček, da to naredimo,« je dejal predsednik SDS. Dodal je še, da »če poznamo resnico o tem najpomembnejšem času, je tudi lažje presojati prehojeno pot in pogled nanjo ter razumeti to, kar se dogaja danes.«

Mag. Janez Žakelj, župan občine Žiri, je izrazil prepričanje, da so vse štiri loške občine storile veliko in aktivno sooblikovale usodo slovenskega naroda. Po njegovi oceni je bila tudi osamosvojitev neponovljivo dejanje.  »Slovensko osamosvajanje je plod soglasja in enotnosti slovenskega naroda, ki nista samo po sebi umevni vrednoti,« je dejal mag. Žakelj.

Novoizvoljeni predsednik VSO Janez Arnol, pa je dejal, da smo danes v Žireh zbrani ljudje, »ki imamo radi to državo.« Ob tem je povabil vse, ki so pripravljeni aktivno sodelovati, da se osvetli tudi čas osamosvajanja, k pridružitvi VSO. Spomnil pa je tudi na to, da je bil v osamosvojitvenih  časih, ko je bilo potrebno aktivno delovati, marsikdo aktiven, potem pa se ga je pozabilo. »Predlagam, da da se tudi te ljudi izpostavi,« je dejal Arnol.

Prireditve so se med drugim udeležili poslanka SDS Irena Tavčar, župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, nekdanji poslanec SDS Milenko Ziherl in  podžupan občine Škofja Loka Robert Strah. Kulturni program so z domoljubnimi pesmimi obogatili pevci Moškega pevskega zbora Alpina Žiri.