Janša: Na evropski zastavi ni ne rdeče zvezde ne polmeseca

Janša, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi, je spomnil na 7. april 1848, ko je slovenski domoljub Lovro Toman v Ljubljani prvič izobesil slovensko zastavo. "To je bila nacionalna zastava, to še ni bila državna zastava. Državno zastavo smo dobili pred 25 leti, ko smo na našo nacionalno trobojnico lahko prišili naš državni grb," je dodal Janša in se spomnil pričakovanj ljudi pred prvim dvigom slovenske državne zastave na Trgu republike v Ljubljani in zgodb o tem, kako so po Sloveniji šivali zastave, da so ji tudi drugje lahko izobesili.

V nagovoru zbranim je poudaril pomen simbolov in se zahvalil vsem, ki so v zadnjih 25 letih dvignili slovensko zastavo in s tem pokazali, da so Slovenci in da jih tega ni sram. Simboli so pomembni zato, da simbolizirajo nekaj, kar je globlje, kar je skrito, kar se ne vidi vedno na prvi pogled in česar mladi rod večinoma ne pozna, zato je treba to razlagati, je povedal Janša.

Med drugim je dejal še, da je Slovenija del evropske kulture, in dodal, da je na evropski zastavi 12 rumenih zvezd, ki so zvezde iz Marijinega kroga. "Na evropski zastavi ni ne rdeče zvezde ne polmeseca," je dodal prvak SDS in požel aplavz udeležencev.

Tradicionalno prireditev Dan slovenske zastave sta v geometričnem središču Slovenije GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah pripravila Društvo Heraldica Slovenica in Združenje VSO. Kot so poudarili organizatorji, je namen proslave krepiti domovinsko zavest, domoljubje, ponos in ljubezen do simbolov slovenske nacionalne identitete.

Dan slovenske zastave društvo obeležuje kot spomin na omenjeni 7. april 1848, ko je Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani.

Zdajšnjo slovensko zastavo in grb pa je slovenska skupščina razglasila 24. junija 1991 s sprejemom dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974. Določbe je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela 23. decembra 1991.