Janša je v govoru na proslavi, ki je tokrat potekala le v televizijski obliki, spomnil na dogodke pred 30 leti in ocenil, da je bila odločitev za lastno državo pravilna in pravočasna, pa tudi ekonomsko utemeljena.
Ker smo se osamosvojili, smo po njegovih besedah "lahko dosegli večjo blaginjo, bili smo bolj varni, bolj odprti navzven, bolj povezani z razvitimi, prej vključeni v EU, Nato, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in z vidika naših interesov smo bili mednarodno vplivnejši".
Medtem pa odgovor vprašanje, ali smo izkoristili tudi vse strateške razvojne priložnosti, ni tako nedvoumen. "Kajti veliko priložnosti smo iz različnih razlogov zamudili," je ocenil. Izpostavil je, da sta bili namesto politike sodelovanja in vključevanja skoraj dve tretjini časa po osamosvojitvi zaznamovani z izključevanjem.
Ob tem je "virus izključevanja" primerjal z novim koronavirusom, saj da "povzroča enake posledice na telesu naroda in države". "Kako bomo zdravi, hitri in uspešni, če ne moremo dihati z obema kriloma pljuč," se je vprašal.
Dodal je, da "ni večjega simbola skupnega, kot sta plebiscit in osamosvojitev". In "ni časa, ki bi bil bolj svet, kot je čas osamosvojitve, ni trenutka, v katerem bi bili bližje spravi". "Ni ure, v kateri bi bili bolj enotni in povezani". Kajti ta odločitev je bila sestavljena iz povsem osebne, intimne, notranje, poštene in iskrene odločitve vsakega posameznika, je dejal.
Izpostavil je, da so bogastvo naše dežele njeni ljudje. "Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo najboljši. (...) Le naš zaklad plebiscitne enotnosti, ki žal večino časa treh desetletij leži globoko zakopan sedem klafter pod zemljo, moramo vložiti v našo skupno prihodnost," je navedel.
Tudi v letošnjem "groznem letu" je izpostavil pozitivne trenutke. 75 let po tragični moriji, ki je ob koncu 2. svetovne vojne preklala in zaznamovala naš narod, smo se letos skupaj poklonili žrtvam na obeh straneh. Vrnitev Narodnega doma v Trstu ter poklon žrtvam obeh narodov sta zgodovinska koraka sprave z našo zahodno sosedo. Skupna prireditev in udeležba obeh predsednikov držav ob 100. letnici koroškega plebiscita je podoben korak sprave z našo severno sosedo. "Rane, ki nam jih je povzročilo tragično 20. stoletje v Evropi, se vendarle počasi celijo," je navedel.
Daleč največji korak letos po meri plebiscitne enotnosti pa je po njegovem mnenju spomladansko oblikovanje koalicije. "Danes sicer žal ponekod iz svojih vrst izključujejo posameznike, ki zagovarjajo sodelovanje različno mislečih. Vendar to ne bo nikoli spremenilo temeljnega dejstva, da politika sodelovanja rojeva dobre rešitve za večino. In obratno," je navedel.
Po Janševih besedah bomo v prihodnjih tednih in mesecih "pogum in razum izpred 30 let zelo potrebovali", saj smo pred najzahtevnejšim delom epidemije. "V vsakem primeru bomo zdržali, saj sedaj prvič od njenega začetka vemo, da bomo zanesljivo zmagali," je izpostavil.
Prve odmerke cepiva bomo dobili natančno 30 let po razglasitvi plebiscitne odločitve, je navedel, a hkrati pozval vse, da stike še nekaj časa kar najbolj omejijo in pokažejo solidarnost. "Vse, kar smo v času omejitev zamudili, lahko vendarle na nek način nadoknadimo, le izgubljenih življenj ne moremo," je dejal. Izrekel je sožalje vsem, ki so med epidemijo izgubili svoje drage.
Nikomur torej ni lahko, a "smo narod, ki je svoje moči združil v najbolj usodnih trenutkih ter zato stal in obstal", je spomnil premier in vsem zaželel, da ostanejo zdravi in pogumni.
