Je Janša parafraziral Hitlerja ob shodu harmonikarjev v Ljubljani?
Po mnenju ljubljanskih mestnih svetnikov iz leve gre za parafrazo izjave nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, kar ocenjujejo kot neprimerno in nedopustno.
Na februarski seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana bodo mestni svetniki obravnavali predlog sklepa o izogibanju poveličevanja nacizma. Predlog so vložili svetniški klubi Liste Zorana Jankovića, Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demokratov, povod zanj pa je bila izjava predsednika SDS Janeza Janše po decembrskem shodu harmonikarjev na Prešernovem trgu.
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se je 26. decembra na osrednjem ljubljanskem trgu zbralo več deset harmonikarjev, ki so želeli promovirati slovensko glasbo. Prireditve se je udeležil tudi Janez Janša, ki je kasneje na družbenem omrežju objavil posnetek dogodka in zapisal: »Ljubljano smo spet naredili slovensko.« Po mnenju pobudnikov sklepa gre za parafrazo izjave nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, kar ocenjujejo kot neprimerno in nedopustno.
Predlagatelji sklepa menijo, da je Janša kulturno prireditev izkoristil za lastno politično sporočilo ter s tem prispeval k delitvam v družbi. Ob tem poudarjajo, da je bil nacizem režim, v imenu katerega je med drugo svetovno vojno umrlo ali bilo deportiranih na desettisoče Slovenk in Slovencev.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Shoda harmonikarjev se je udeležil tudi Janez Janša, ki je kasneje na družbenem omrežju objavil posnetek dogodka in zapisal: »Ljubljano smo spet naredili slovensko.«
V predlogu sklepa mestni svet Mestne občine Ljubljana najostreje obsoja vsako poveličevanje nacizma in poziva politike ter druge javne osebnosti, naj se takšnim izjavam izogibajo ter ta totalitarni režim vedno jasno obsodijo. Pobudniki ob tem poudarjajo pomen strpnega dialoga, spoštovanja različnosti in vključujoče družbe ter opozarjajo, da enotnosti ne gre zamenjevati z enoumjem.
Pobudniki predloga sklepa o izogibanju poveličevanja nacizma so na današnji novinarski konferenci dodatno pojasnili razloge za uvrstitev točke na dnevni red februarske seje mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Ob tem so predstavili tudi nabor vprašanj, ki so jih v zvezi z izjavo predsednika SDS Janeza Janše naslovili na svetniški klub SDS.
Kot so poudarili, so se za vprašanja obrnili na mestne svetnike SDS, saj Janeza Janše za dodatna pojasnila ne morejo neposredno zaprositi. Po njihovih besedah bi namreč s pošiljanjem pošte tvegali, da ta ne bi bila prevzeta, pri čemer so spomnili na več preteklih primerov neprevzete sodne pošte.
Svetniškemu klubu SDS so zastavili 12 vprašanj, ki se nanašajo na Janševo izjavo »Ljubljano smo spet naredili slovensko«, objavljeno po decembrskem shodu harmonikarjev na Prešernovem trgu. Med drugim sprašujejo, ali se svetniki SDS strinjajo z oceno, da Ljubljana pred tem dogodkom ni bila slovenska, ter ali je takšna izjava žaljiva do prebivalk in prebivalcev glavnega mesta.
Pobudniki problematizirajo tudi razumevanje pojma »slovensko mesto« in se sprašujejo, ali ga določa prisotnost političnega voditelja ali objava na družbenem omrežju. Ob tem opozarjajo na bogato prisotnost slovenske glasbe v Ljubljani, zlasti v okviru prireditev December v Ljubljani, ter na podporo, ki jo Mestna občina Ljubljana namenja kulturi.
Poseben del vprašanj se nanaša na primerjavo Janševe izjave z zgodovinsko izjavo Adolfa Hitlerja iz leta 1941. Svetnike SDS sprašujejo, ali se te zgodovinske vzporednice zavedajo, ali izjavo svojega vodje podpirajo ali obsojajo ter ali razumejo njen pomen v luči trpljenja Slovencev pod nacističnim režimom.
Po besedah pobudnikov vprašanja niso namenjena poglabljanju razdeljenosti, temveč razmisleku o odgovornosti javnih izjav in njihovem vplivu na družbo.