V imenu vlade je obljubil, da so se pripravljeni kjerkoli in kadarkoli z vsemi, ki nosijo odgovornost skupaj z njimi za prihodnost Slovenije pogajati, dogovarjati, usklajevati o ukrepih, ki jih mora Slovenija še sprejeti v naslednjih dveh letih za izhod iz krize za ponovni zagon rasti in za to, da bomo postali bolj pravična država.
Preteklosti, naj bo še tako boleča, po njegovih besedah ne moremo spremeniti. "Iz te preteklosti bi se morali naučiti spoštovanja pravičnosti in spoštovanja do resnice, pa vrednot, ki ne gledajo na barvo in pripadnost, ampak na dobrobit vseh nas," je dejal Janša. Vprašal je, ali bi imeli danes lastno državo, če bi verjeli, da se po gum in tveganje ne izplačata. Tudi ovir in blokad je bilo v preteklosti dovolj in naj se to konča.
Ob nezadovoljstvu v državi se po Janševih besedah zdi, da je veliko tega, kar smo spregledali. Kot je dejal, vemo, kaj smo spregledali in česa nismo odpravili v času tranzicije, pa bi morali. Bolj bi se morali prilagajati ekonomskim in tehnološkim spremembam v globalnem svetu, gospodarski izzivi, s katerimi se soočamo in so zgolj posledica globalne finančne krize in recesije v evroobmočju, so po premierjevih besedah predvsem posledica vztrajnega kršenja temeljnega načela, ki pravi, nikoli ne porabi več, kot zaslužiš.
"Zdaj gre za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost," je dejal premier. Po njegovih besedah imamo dve možnosti. "Da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe in da ni več resnic ter se resno spopademo z očitnimi zablodami in stranpotmi dosedanjega razvoja ter vrnemo poštenju in pravičnosti domovinsko pravico," je pojasnil.
Kot drugo, slabšo možnost pa je navedel, da še naprej upamo, da se bo kar vse samo od sebe spremenilo, ob tem pa na volilne dneve ostajamo doma. "Upamo, da se bomo vsak posebej že nekako znašli, in tonemo vedno globlje v močvirju sprijaznjenosti, nemoči, vladavine finančnih in političnih ozadij in lobijev ter nenazadnje eventualno kaosa," je dodal.
Janša je opozoril, da smo si v zadnjih letih denar za blažitev krize v celoti izposojali in tudi zaradi blokad sprejeli recept nekritičnega trošenja izposojenega denarja, s katerim smo zgolj blažili posledice krize in upali, da bo ta minila kot neka kratka nevihta.
"Če bi zmogli stopiti skupaj takrat in že ob začetku krize prilagoditi javno potrošnjo, storiti nekaj, kar je bilo gospodarstvo samo po sebi primorano, bi ostalo več za vlaganja, več za nova delovna mesta in prilagajanje proračunske porabe ne bi bilo danes tako boleče," je ocenil Janša.
Po njegovih besedah je danes skoraj nepotrebno ugotavljali, da smo padli na izpitu pri tem, na kar nas vsak dan opozarjajo državljanke in državljani. "Pravijo tudi, da nismo pravna in pravična država, da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost," je izpostavil premier.
Opozarjajo nas, da smo postali država, kjer se počutijo drugorazredne državljane, ki so ponižani, predvsem pa mnogokrat razočarani, je dejal. Po njegovih besedah smo postali država, kjer se posamezniki in skupine, ki so leta in desetletja uživali različne privilegije, teh kljub krizi oklepajo za vsako ceno. Država, kjer številni mladi ne vidijo svoje prihodnosti in ne najdejo priložnosti, da bi izživeli svoje talente.
"Danes je čas težkih preizkušenj. Prav je, da odkrito pogledamo vase in se vprašamo, kaj smo storili narobe, kaj smo vsi skupaj kot družba zamudili, kje smo zgrešili pot, na katero smo polni upanja in vere stopili pred 22 leti," je dejal Janša.
Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše, je opozoril in dodal, da si vsi skupaj zaslužimo več. "Zato je seveda naša zaveza blaginja državljank in državljanov, družba, v kateri posamezniki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja, kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo končno razvija zavest, da bo vsak čutil odgovornost zase, pa tudi vsaj malo za svojega bližnjega. Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo, ki bo v večji meri živela življenje v realnosti in ne samo na papirju," je pojasnil premier.
Proslave v Cankarjevem domu v Ljubljani so se udeležili novi predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša s soprogama, dosedanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik DS Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ter drugi najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor.
Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje. Tako 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev.