Janša: Bo Slovenija druga ali socialistična republika?

Objavljamo del stališča predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše:

Danes smo v času, ko imamo zaradi tega, ker se kot skupnost nismo pravočasno odzvali na znamenja krize, tresoče roke vsi. Zaradi pretresov v gospodarstvu, padanju gospodarske rasti in standarda ter socialnih posledic manjšega BDP. Zaradi stopicanja na mestu in nazadovanja. Zaradi izgubljenih priložnosti. Zaradi izseljevanja mladih sposobnih kadrov. Celo tisti, ki vladajo iz ozadja in so celo v času hude krize uspeli obdržati stare ali si pridobiti nove privilegije (npr. zadnji predsednik CK ZKS), imajo nekoliko tresoče roke, ker se bojijo prihoda trojke.

Bojazen pred prihodom trojke je po katastrofalnem polletju vladanja marionetne vlade, ki so jo instalirali v začetku leta, vsak dan večja. Na njen prihod se tudi strici iz ozadja kljub tresočim rokam skušajo čim bolje pripraviti.

Nekatere njihove reakcije so podobne ravnanju Titovega komunističnega vodstva leta 1943, ko se je po izkrcanju zaveznikov na Siciliji začelo razglabljati o morebitnem izkrcanju Zahodnih sil v Dalmaciji. Nemudoma so poslali delegacijo k Nemcem v Zagreb s ponudbo o skupnem odporu proti zahodnim imperialistom, hkrati pa so napadli Četnike, za katere so smatrali, da so naravni zavezniki zahodnih demokracij.

Poleg protievropske kampanje režimskih medijev in protievropskih mitingov, katerih višek je bilo huronsko ploskanje stožiške dvorane izvajalcem pesmi, v kateri Evropo označijo za lopovsko bando, poteka tudi priprava na  politični manever s tehnično vlado.

Že pred poletjem je murgelska baronesa rumenega tiska odprla temo visokih dohodkov evropskega komisarja Janeza Potočnika. Temo, ki jo prej 9 let ni bilo, čeprav so bili njegovi dohodki enaki. Začelo se je "mehčanje" kadrov, za katere strici iz ozadja (udbomafija) verjamejo, da jih bodo lahko obvladovali tako kot sedanjo vlado in jih hkrati ponudili  Bruslju kot novo "tehnično" vlado brez novih volitev, na katere še niso pripravljeni, kajti vstajniška stranka nekako prepočasi poganja iz tal. Sposobnosti Golobičevega pajaca Lubeja so pač omejene. Po vzoru Italije in njenega bivšega evropskega komisarja Maria Montija bi bil najbolj pripraven projekt novega mandatarja komisar Janez Potočnik. Takšna "tehnična" vlada bi lahko potem močno posegla v socialo, pokojnine in nove davke, izvedla celo delno privatizacijo, ne bi pa se smela dotikati privilegijev, administracije ter monopolov v sodstvu in medijih. Strici upajo, da bi tako na nek način celo z "bruseljskim žegnom" lahko nadaljevali pot nazaj proti socialistični republiki, ali pa bi vsaj prevedrili nevarnosti brez občutnejše izgube vpliva.

Dejstvo, da so teren za "tehnično vlado" poslali testirat ravno SLS, ne bi smelo presenetiti nikogar več. Še posebej, ker je SLS hkrati predlagala tudi "konec odpiranja ideoloških tem". Zanimivo, da SLS in množica drugih doslej nikoli ni pozvala k izogibanju ideološkim temam ob kopici neokomunističnih mitingov, ob protievropski bakanaliji aprila v Stožicah ali ob vsakotedenskih izpadih predsednika SD Lukšiča, ki bi kljub temu, da še vedno nismo pokopali vseh mrtvih zadnjega "čiščenja", s komunistično zastavo v ozadju ponovno čistil Slovenijo. Molk zahtevajo samo takrat, kadar kdo pove kako neprijetno resnico tudi o njih samih ali o njihovih političnih botrih.

Ob zadnjem "ideološkem spopadu" je sicer žal spodrsnilo tudi novemu predsedniku republike. Ob odkritju grobišča v Hudi jami je njegov predhodnik dejal, da se ne bo ukvarjal z drugorazrednimi temami. Ob nedavni spominski slovesnosti za 218 po vojni pobitimi prebivalci iz male vasi Rovte pri Logatcu pa je aktualni predsednik z drugimi besedami ponovil pravzaprav isto. Dejal je, da bi se morali raje ukvarjati s prihodnostjo. 218 pobitih sorojakov, ki tudi po 68 letih večinoma še vedno nimajo svojega groba, je očitno tudi zanj drugorazredna tema. Prihodnost bo seveda pokazala, da ni in da je večina naših sedanjih problemov močno zakoreninjenih v preteklosti in naši nemoči ter nesposobnosti, pokopati vse svoje mrtve in jim priznati človeško dostojanstvo vsaj po smrti.

Gre namreč za tako prvobitno in tako temeljno civilizacijsko vprašanje, da se bo, kot je dejal že pokojni dr. Jože Pučnik, ravno na tej točki odločilo, ali je pred nami Slovenija, ki je sposobna izvesti tranzicijo in se reformirati ter postati Slovenija 2.0 ali pa nas čaka nov zdrs v predzgodovino civilizacije, ko se bodo po Slovenski zemlji ponovno množično postavljali spomeniki diktatorjem in zločincem, življenje ljudi pa bo z izjemo privilegirancev iz ozadja vsako leto težje.

Celotno besedilo je dostopno na sledeči povezavi:

http://www.sds.si/news/12679