Da bi čimbolj napolnili občinsko blagajno dobivajo ljubljanski mestni redarji vse več pooblastil, že sedaj pa so oboroženi z lisicami in solzilcem.
»Naj bedaki naredijo več parkirišč. To je pa res preveč. Kot izvajalec del ne morem orodja vlačiti v vrečki, ker zraven stavbe, kjer so me najeli, ni dovoljeno parkirati. Osli.« Tako sta se jezila Dejan Brodar in Bojan Zajc, ki sta v Župančičevi jami opravljala svoj poklic. Mestni redarji so jima namreč na delovni kombi nataknili lisice, kar jima je prineslo globo okoli 250 evrov. Na račun glob za prekrške je imelo ljubljansko mestno redarstvo do konca novembra letos 2.109.355,91 evra prilivov.Na našo željo sta naju dolgoletna mestna redarja Edvard Zver in Branko Ošep vzela v svoj avtomobil in pokazala, kako teče njun delovnik. Osebno srečanje s kršitelji, kakršno je bilo omenjeno, ni redko. Ljudje se pač jezijo, bodisi nad sabo bodisi nad višino globe. »Najbolj pogosti izgovori so, da je premalo parkirišč in da so samo za dve minuti skočili iz avtomobila, pa so že dobili kazen. Je pa res, da je vse manj parkirišč, ki so brezplačna. Veste kaj, še manj jih bo,« je zelo stvaren Zver, ki se vsako jutro odpravi po ljubljanskih ulicah iskat žrtve, no, kršitelje.
Pridržanje, a brez fizične sile
V Županovi jami, kjer so redarji oglobili delavca, je več takih kritičnih točk in veliko priložnosti za kazni, čeprav je tam parkirna hiša. Dejan Brodar in Bojan Zajc je verjetno nista opazila. Res pa je, če bi parkirala za ves delovni dan, to ne bi bilo poceni. A še vedno ceneje od globe, ki ju je doletela. Brodar je priznal, da je kazen za nepravilno parkiranje že dobil, lisic ne. Zajc pa je nesrečno stal ob avtomobilu in se spraševal, kaj pa zdaj? Lahko bi bilo še slabše. Če bi njun avtomobil oviral dostop ali koga ogrožal, bi ga odpeljali. Kazen za odvoz vozila pa je sto evrov. Toliko stane tudi vklenitev avta v lisice ponoči, med prazniki ali v nedeljo.
»Vsako jutro se odpravimo na teren, eni prej, drugi kasneje. Dobimo delovni nalog in konkretne naloge, ki so odvisne tudi od pritožb, ki pridejo na naš sedež. Danes bo recimo več redarjev na Mestnem trgu zaradi obiska župana iz Beograda,« je povedal Zver in pojasnil, da res ni veliko vpitja, žaljivk ali celo napadov na njihove uniforme od oseb, ki jih doleti kazen. »V večini primerov lahko postopek speljemo sami. Je pa v našem delu tudi nekaj anomalij, ki nam otežuje delo. Po novem imamo recimo pravico do pridržanja. Ne smemo pa uporabiti fizične sile, v čemer smo v slabšem položaju kot občani. Se je že zgodilo, da redar ni mogel do prihoda policije zadržati kršitelja, zato mu je preostalo le to, da je hodil za njim. Mi ne želimo več pooblastil, a te, ki jih imamo, bi radi v celoti in brez zapletov izvrševali.«
Naš obisk na Močnikovi ulici je bil prav tako zanimiv. Nekaj voznikov je ob prihodu redarskega vozila hitro odpeljalo, nekateri so se opogumili in vprašali, če lahko parkirajo. Pa jim je Oštir lepo pojasnil, da tu ne smejo parkirati. »Z enotnimi uniformami in s korektnim delom smo si počasi že pridobili spoštovanje, ni pa še vse idealno. Svojim sodelavcem ves čas govorim, da morajo imeti primeren odnos do ljudi. Za letos se ne spomnil kakšnega resnega fizičnega napada na kolege, lani pa je kolega ‘lisičar’ imel zlomljeno ličnico,« se spominja ljubljanski redar. Poudaril je, da je na Močnikovi ulici težava tudi zaradi bližnjih osnovnih šol in vrtcev, ob katerih je težko parkirati. Takih ulic je v Ljubljani precej.
VEČ V TISKANI IZDAJI