Kot je povedal Janković, odločitev ni bila enostavna. Razloge za kandidaturo pa bo, kot pravi, pojasnil na kongresu.
Zaradi svoje odločitve sicer ne pričakuje političnih posledic v koaliciji ali vladi. Po 19. oktobru pričakuje, da bo PS imela predsednico vlade, župana glavnega mesta in predsednika ali predsednico stranke. Ob tem poudarja, da je vsaka stranka suverena in sama odloča o svojem delovanju ter organih vodstva, pravica vsakega člana stranke pa je, da pride na kongres, pove svoje mnenje in odda svoj glas.
Janković je sicer potrdil, da so člani izvršnega odbora PS razmišljali tudi o preložitvi kongresa na drug datum. O tem so se nekateri posvetovali tudi z njim, a jim je pojasnil, da ne pričakuje ničesar in da sam ni član izvršnega odbora, zato je to stvar njihove odločitve, je dejal. A je slišati, da je prestavitev kongresa malo verjetna.
Ali se bo Janković za prvo mesto v stranki pomeril s premierko in aktualno vodjo PS Alenko Bratušek, medtem še ni jasno. Soglasje h kandidaturi je sicer že podala, a bi bilo možno tudi, da bi se umaknila Jankoviću, kot je sprva tudi napovedovala. Med včerajšnjim obiskom dela vlade v Beogradu pa Jankovićeve odločitve ni želela komentirati.
Na vprašanje, kakšen odziv pričakuje od Bratuškove, pa je Janković odgovoril, da ne ve, v čem bi bila težava. Ob tem je spomnil, da je Bratuškovi, ko je ta podala soglasje h kandidaturi za predsednico stranke, čestital.
Jankovič jo je sicer, kot je dejal, o svoji odločitvi obvestil, prav tako tudi poslanke in poslance PS, ki so se bolj ali manj umaknili pred novinarji. Neuradno pa je bilo jasno, da so v težkem položaju. "To je tako, kot kadar se starša ločujeta, pa ne veš, ali bi se odločil za mamo ali za očeta," je za STA ponazoril Jerko Čehovin, ki razmišlja o možnosti, da ne bi podprl nikogar od njiju. Njegov poslanski kolega Branko Golubovič pa je na to v šali dodal, da "se bo dal posvojiti". Tudi Matjaž Zanoškar pravi, da verjetno do zadnjega ne bo vedel, kako se opredeliti.
Ob tem Čehovin priznava, da če bo Zoran Janković vztrajal pri kandidaturi za predsednika PS, na kongresu njegova zmaga ni vprašljiva.
To pa bi povzročilo precej težav v koaliciji, napovedujejo v SD, DeSUS in DL. Prvak SD Igor Lukšič meni, da bi bila Jankovićeva vnovična izvolitev na čelo stranke težava, zato članom PS na bližajočem se kongresu želi obilo državniške modrosti. Še bolj oster je bil vodja poslancev SD Matjaž Han, ki je že Jankovićevo kandidaturo ocenil kot katastrofo za državo. Po njegovi oceni je koalicija ogrožena.
Tudi predsednik DL Gregor Virant je jasen. Če bo Janković izvoljen, bo DL reagirala hitro in odločno - tako kot v primeru Janeza Janše - in takoj izstopila iz koalicije, pravi. Z njim se strinja tudi poslanka te stranke Katarina Hočevar.
Medtem je za DeSUS Jankovićeva odločitev pričakovana, a kot pravi vodja poslancev Franc Jurša, je za Jankovića ključno, da je v središču pozornosti, zato je vprašanje, kaj se bo še zgodilo do kongresa. Da si bo premislil, upa tudi predsednik stranke Karl Erjavec, ki je jasen: "To je slaba novica za Slovenijo in še slabša za koalicijo. Če bo izvoljen, se bo verjetno že tisti dan začel razpad vlade," je dejal za STA ob obisku vlade v Srbiji.
Jankovićeva odločitev je odmevala tudi v opoziciji, kjer stranke različno ocenjujejo Jankovićeve motive za tokratno odločitev.
Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da se bodo Murgle odločile za priznanje bankrota in pospešek pri oblikovanju tehnično-rdeče vlade, če bo tako tudi na kongresu PS. V vsakem primeru pa se bo po njegovem mnenju koalicija do kongresa PS, torej 19. oktobra, ukvarjala sama s sabo namesto s krizo.
Po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča pri Jankovićevi napovedi ne gre za taktični manever, ampak za resno kandidaturo. Kot je ocenil, je ljubljanski župan vzel PS za talko in bo v tej zadevi vztrajal do konca.
Medtem pa predsednica NSi Ljudmila Novak meni, da Janković taktizira in želi pridobiti kaj zase. A kot je dodala, je žrtev tega taktiziranja cela Slovenija.
Rok za oddajo soglasja evidentiranih kandidatov za predsednika PS se sicer izteče opolnoči. Evidentiranih kandidatov je 12, a razen Jankovića in Bratuškove ostala imena niso uradno znana. Listo kandidatov bo izvršni odbor PS javnosti sporočil predvidoma v četrtek, po seji odbora.
Janković, ki velja za ustanovitelja PS, je stranko nekaj mesecev po ustanovitvi uspešno popeljal na predčasne volitve ter zmagal. Po očitkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah protikorupcijske zakonodaje pa je januarja letos zamrznil svoj status predsednika, svet stranke pa je nekaj dni pozneje za začasno vodenje PS pooblastil Bratuškovo.
S tem je omogočil oblikovanje aktualne vlade in se marca, z njeno izvolitvijo tudi popolnoma umaknil z vrha stranke, a obenem ni nikoli dokončno ovrgel možnosti, da bi se še kdaj vrnil.
Ob prvi odločitvi za vstop v državno politiko oktobra 2011 je Jankovića podprlo precej znanih imen, med njimi politikov, športnikov in kulturnikov. Nekateri med njimi zdaj na njegovo odločitev gledajo različno.
Starosta slovenske politike France Bučar pravi, da je za Jankovićevo odločitev veliko argumentov za in tudi veliko proti. Argument za po njegovem je, da tako, kot je zdaj, ne more ostati. Argument proti pa je, da če stvari premaknemo, da se lahko vse skupaj sesede, pravi.
Pesnica Svetlana Makarovič ne vidi posebne škode, če bi zaradi Jankovićevega ponovnega vzpona na mesto predsednika PS razpadla aktualna koalicija. O tej vladi, kot pravi, namreč nima dobrega mnenja, ker je vlada preveč medla. Zdravnik Rajko Kenda pa odločitve ne podpira. Meni, da sta PS in Alenka Bratušek Jankovićeva otroka, ki jima ne bi smel škoditi.
Dogajanje v Sloveniji spremlja tudi Bruselj, kjer menijo, da je politična stabilnost ključna za to, da se država izogne politični inerciji in zagotovi politično dinamiko, potrebno za sprejemanje nujnih reform in ukrepov.