ženska Dobra karma

Posebna masaža intimnega predela prebudi vse ...

ttt Svet24.si

Želela se je ločiti, sodil ji je z nožem. ...

POL201804273605 Reporter.si

Ali bosta Bojan Požar in Žan Mahnič splavila ...

rudi rizman Svet24.si

SDS spet žuga s tožbo, podpisniki pisma pravijo,...

rok furlan xx Necenzurirano

Bankrot Roka Furlana: prijava proti upravitelju ...

hana luz Njena.si

Hana nima več tako polnih ustnic

Nastja_Gabor_fotoAgencija-Ekskluzivno Njena.si

Slovenska glasbenika spet postala starša

Slovenija

Janković za STA: Vlaganja v ljudi ni brez vlaganja v zidove

Deli na:

Vlaganja v ljudi ni brez vlaganja v zidove, na očitke svojih tekmecev pred volitvami odgovarja novi stari ljubljanski župan Zoran Janković. "Eni imamo radi ljudi, ne da to govorimo," je poudaril v pogovoru za STA. Po njegovem mnenju potrebuje Ljubljana predvsem prepoznavnost v tujini.

Vlaganja v ljudi ni brez vlaganja v zidove, na očitke svojih tekmecev pred volitvami odgovarja novi stari ljubljanski župan Zoran Janković. "Eni imamo radi ljudi, ne da to govorimo," je poudaril v pogovoru za STA. Po njegovem mnenju potrebuje Ljubljana predvsem prepoznavnost v tujini.

Vaša zmaga na volitvah je bila prepričljiva. Kako pa komentirate za okoli 14 odstotkov nižjo volilno udeležbo kot pred štirimi leti? Ta namreč pomeni tudi manjše število glasov za vas.

To pomeni manj glasov za vse. Nižja volilna udeležba je posledica dvojega. Prvič, vse ankete so kazale, da premočno vodim, in nekateri moji podporniki niso prišli, češ, "saj bo tako in tako zmagal". In drugič - prelepo vreme. Ampak bilo je za vse isto in na volitvah v bistvu odloča vsak, tudi tisti, ki ne pride. Ne vem, kdo lahko reče, da je bil tisti, ki ni prišel, za ali proti.

Vaša svetniška skupina ostaja skoraj nespremenjena - lahko torej v mestnem svetu sploh pričakujemo kakšne spremembe ali bo šlo preprosto za nadaljevanje sedanjega mandata?

Šlo bo za nadaljevanje sedanjega dobrega in strokovnega dela. Za razliko od drugih je naša skupina ostala popolnoma nespremenjena, razen dveh - pokojnega Petra Božiča in Andreja Rusa, ki se je odločil, da bo kandidiral na listi Zares.

Očitno ocena, da so člani Liste Zorana Jankovića delali dobro in strokovno, ni bila samo moja, ampak tudi ocena Ljubljančanov. Ne samo da so potrdili sedanjih 23 sedežev, dodali so še dva.

Svetniki, ki so v manjšini, pravijo, da bi bilo vendarle treba iskati soglasja med vsemi.

To so razlagali zadnje mesece, ampak moj odgovor je preprost. Če upoštevamo, da smo vse seje končali isti dan in vse dolgoročne strategije, pomembne za razvoj Ljubljane, sprejeli soglasno, potem je bila to samo neka politična floskula za čas volitev.

Kaj bi pri svojem delu v preteklih štirih letih spremenili?

Ne bi nič spremenil, ker če bi mislil, da je treba kaj spreminjati, bi to storil že prej in ne bi čakal volitev.

Tudi ne vem, če bi bili Ljubljančani zadovoljni s tem, da bi kaj spreminjal. Večja podpora moji listi in meni je dokaz, da je očitno ta način dela pravi.

Kako komentirate ocene, da se je v zadnjih štirih letih preveč vlagalo v "zidove in ne v ljudi"?

Gre za predvolilno floskulo. Lepo je slišati "vlagati v ljudi", ampak tisti, ki so to razlagali, bi lahko pogledali, da smo v absolutnih zneskih dali več denarja za vsa področja. Sociala, kultura, zdravstvo, šolstvo, predšolska vzgoja, šport so dobili več denarja.

Druga zadeva pa je - me prav zanima, kakšno bi bilo vlaganje v kulturo in ljudi brez Kina Šiška. Kam bi šlo teh 70.000 obiskovalcev, kje bi nastopalo teh 70 nastopajočih? Kako bi lahko bil kakšen šport brez športnih objektov? Naj mi to razložijo. Ali pa vlagati v ljudi brez negovalne bolnišnice, brez sten.

Eni imamo radi ljudi, ne da to govorimo.

Ko mi govorijo, da so za vlaganje v ljudi, za starejše, invalide, otroke, se vprašam: Kje ste bili do zdaj vi, ki ste za otroke? V mojem mandatu smo zamenjali vseh 47 azbestnih streh na vrtcih in osnovnih šolah. Zakaj pa prej niste vlagali v otroke? Potrebujemo še novih stanovanj, se pravi, potrebujemo spet zidove. Potrebujemo še nove domove za starejše - potrebujemo spet zidove.

Ljubljančani so z glasom za vas podprli številne projekte iz vašega prvega mandata. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar od vas pričakujejo v prihodnje?

Enak način dela. Zdaj ni bilo treba pisati, da bo ta in ta most narejen takrat, ker mislim, da so spoznali, da se več ne da delati.

Bo pa izjemno težko, kajti proračun bo vsako leto, če se ne bo kaj zgodilo, nižji in bo treba zelo zelo racionalno poslovati.

Eden pogostejših očitkov je tudi zadolževanje mestne občine. Kako se nameravate soočiti z dolgom glede na to, da napovedujete zmanjševanje proračuna?

Podatke, do koliko se lahko kdo zadolži, odreja ministrstvo za finance. Mestna občina Ljubljana je zadolžena za 116 milijonov evrov z vsemi poroštvi, ki spadajo v zadolževanje, pred našim prihodom je bila 57 milijonov evrov.

V letošnjem proračunu je anuiteta 13 milijonov evrov in drugo leto bo enako. To predstavlja štiri odstotke proračuna.

Tudi če se bo zmanjševal proračun, odplačevanje dolga ne bo problem?

Ne bo problem. Ker vse redno plačujemo, ne vidim nobenih težav pri tem.

Če bi moral kdo molčati glede zadolževanja, je to SDS. Tisti, ki je mestu vzel denar, govori, da smo se zadolžili. Poglejte, kaj vse je narejeno v tem času. S čim pa naj bi bilo narejeno? En del je bila racionalizacija poslovanja, drugi del je bila prednost, da je bilo narejeno pravi čas zaradi krize, ker so bile cene nižje, tretji del je bila prodaja nepremičnin, četrti pa zadolževanje. Jaz jih kar izzivam, če ima kdo kakšen boljši model, naj pride in pove.

Kot enega glavnih problemov v Ljubljani ste pred volitvami omenili prometno obremenitev mesta, ki ste jo sicer reševali že v tem mandatu. Načrtov je na tem področju veliko, kdaj bodo, denimo, razširjene glavne vpadnice v mesto s pasovi za javni promet?

Prva cesta, ki jo bomo širili, je Dunajska. Obstaja pa tudi možnost, da poskušamo pas za javni promet narisati na sedanjo Dunajsko. Če zapremo Slovensko za ves promet razen javnega, lahko vežemo Dunajsko in Barjansko z rumenim pasom. Z odprtjem mostu med Roško in Njegoševo ter odprtjem drugega dela Titove ceste se bo namreč en del prometa s severa proti jugu preusmeril z Dunajske na Titovo, kar pomeni, da morda Dunajske ne bi bilo treba širiti.

In v kolikšnem času bi bilo lahko to končano?

Za Dunajsko cesto potrebujemo tri leta, da jo razširimo v šestpasovnico, ker je tam najmanj za rušiti. Najtežja pa je Tržaška, tam bodo potrebni veliki posegi.

Kdaj se boste pa te lotili?

To je bila vizija 2025. Torej v naslednjih desetih letih.

Pred volitvami ste obljubili kanalizacijo v vsako hišo. V kolikšnem času boste lahko to uresničili?

V petih letih. Pri čemer sem tudi povedal, da na primer na Volavju, kjer je deset hiš, ta niti ne more biti. Trenutno delamo kanalizacijo na Spodnjem Rudniku, prav tako jo bomo uredili tudi na Peruzzijevi, Jurčkovi, Ižanski cesti in v Črni vasi. Kanalizacija se dela tudi na Rakovi Jelši, tako da bomo z dveh koncev pokrili Barje, za kar bosta potrebni dve do tri leta. Nato začnemo delati Tomačevo in Polje.

Koliko bo stala gradnja kanalizacije?

157 milijonov evrov za sto kilometrov.

Za prihodnji mandat ste omenili možnost še petega podžupanskega mesta, kaj bi bil njegov namen?

Celo dve možnosti obstajata. Danes sem pisal Zofiji Mazej Kukovič in jo pozval, naj predloži program za 15.000 zaposlenih, potem bom razmislil, da bi res prevzela takšno funkcijo.

Če pa sem bolj resen, ker v to ne verjamem, je ključna napoved tega mandata, da pride Ljubljana na lestvici kakovosti življenja v mestih s 77. mesta med prvih deset na svetu. To pomeni dodaten dvig kakovosti življenja v Ljubljani, zaradi česar je treba iskati primerjave z najboljšimi mesti, kot so Dunaj, Zürich in Bern. Primer dobre prakse želimo iz teh mest prenesti na Ljubljano.

Kaj lahko Ljubljana stori za svoj gospodarski razvoj? Kje so njene prednosti?

Da smo središče ne samo Slovenije ampak tudi tega dela Evrope (in tu gre za izjemno pomembno odskočno desko za jugovzhodno Evropo), da imamo izjemno veliko znanja, da imamo univerzo, ki je med tremi odstotki najboljših na svetu, da imamo urejeno zakonodajo, da smo varno mesto, da imamo lahek dostop. Saj je jasno, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu.

Kaj pa je njena največja šibkost?

Prepoznavnost. V primerjavi z drugimi mesti smo majhni, zato je treba največ delati na prepoznavnosti. Zato podžupansko mesto za evropske integracije, ker je pomembno biti prisoten.

Kaj še lahko kot župan oziroma občina storite na prepoznavnosti?

Bil bi vesel, da bi imeli še več uspešnih športnikov in kulturnikov. Ti so mnogo bolj zaslužni za prepoznavnost kot župani ali kdorkoli na političnem področju. Ena zmaga proti Italiji v nogometu v Stožicah marca prihodnje leto bi dala mnogo več prepoznavnosti kot karkoli drugega. Drugače pa tudi sejmi investitorjev, turistične borze.

Nekatera javna podjetja beležijo izgubo, lahko zaradi tega pričakujemo podražitve kakšnih storitev?

Izgubo beleži LPP, ki dobiva subvencijo MOL, in že štiri leta nismo podražili njihovih storitev in jih tudi ne bomo. Celo pocenili smo jih s tem, ko smo omogočili 90-minutno vožnjo z neomejenim številom prestopov z Urbano. Izgubo trenutno beleži tudi Snaga, ki je lani po petih letih dobila možnost podražitve storitev. Predpisano pa je bilo, v kolikšnem času moramo zagotoviti sanacijo področja, kjer je deponija. Tam ne bo nobene podražitve, ostala podjetja pa ne beležijo izgube.

Se pravi, da se v prihodnjem letu ne obetajo podražitve?

V prihodnjem letu gotovo ne bo nič, razen morda pri Energetiki, ki pa ji država odreja, koliko lahko spremeni ceno.

Ljubljano so septembra prizadele močne poplave. Takrat ste opozorili, da še ni sprejet državni prostorski načrt, ki bi omogočil tudi gradnjo zadrževalnikov. Kaj lahko vi storite in koliko ste se sami zavzeli, da bi se protipoplavna varnost izboljšala?

Dejstvo je, da je v tem trenutku Ljubljana pozidana tako, kot je. V tem mandatu se ni zgodilo nič, kar bi povečalo nevarnost posledic poplav. Ker nismo dobili od države poplavnega načrta, smo ga naročili sami in to na petstoletne vode. Dolgo časa sem opozarjal državo, da se bo to zgodilo. Pisali smo že ministru Žarniću in premierju Pahorju, da zahtevamo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Kratkoročni so čiščenje strug, kar že dolgo ni bilo zadovoljivo urejeno, dolgoročni pa, da se do poletja prihodnje leto sprejme državni prostorski načrt, ki bo omogočil izgradnjo zadrževalnikov, ter tudi sama izgradnja le-teh.

Jasno ste postavili zahteve. Ali ste že dobili kakšna zagotovila, kdaj bodo uresničene?

V času poplav sem govoril s predsednikom vlade, ki mi je zagotovil, da se bodo tega pospešeno lotili. Na mojo pisno zahtevo pa odgovora še ni.

Na volilno nedeljo zvečer se je zgodil neprijeten incident. Večkrat ste poudarjali, da si nekateri mediji izmišljujejo zgodbe, da bi vas očrnili, a očitno vam to zmage ni odneslo. Kako močni in vplivni so po vašem mnenju mediji?

Zame so mediji že od nekdaj neodvisna veja oblasti in novinar, ki je odgovoren, mora biti kritičen predvsem do tistih, ki smo na položajih, in jaz temu ne oporekam. Oporekam pa temu, da prihajajo novinarji, ki so nepripravljeni, da prihajajo zlonamerni novinarji ali pa tisti, ki si izmišljujejo zgodbe zaradi, recimo, boljše prodaje svojega časopisa.

Kaj pa je bila v zadnjem letu najbolj razvpita zgodba? Čudne domneve, povezane z domačimi živalmi. Ob tem se sprašujem, ali smo res vsi dolžni, da o vsem tem poslušamo in beremo.

Pisanje v medijih vam torej zmage ni odneslo.

Ni, ker nekateri s svojimi izvajanji ljudi podcenjujejo. Ob tem pa se ne zavedajo, kaj ustvarjajo s svojo nestrpnostjo.

loading...
Loading...