Pojasnila vladnega urada za komuniciranje, da je izbira sodelujočih praporščakov temeljila na naravi državnega praznika in so tako k sodelovanju povabili le praporščake veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne, po mnenju mnogih niso utemeljena. Da takšna odločitev razdvaja in da Slovenija ne potrebuje ideoloških delitev, poudarjajo tudi nekateri predstavniki strank vladne koalicije. V Državljanski listi, DeSUS in SLS zaradi odpiranja ideoloških tem omenjajo celo kršitev koalicijske pogodbe.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec včeraj poudaril, da je bil eden od pogojev za vstop DeSUS v koalicijo tudi to, da se ne bodo odpirale ideološke teme. "Če se bo to nadaljevalo, bomo v stranki DeSUS razmislili, ali je to tisto, kar smo pričakovali," napoveduje predsednik stranke. Po njegovem mnenju je namen te vlade reševanje gospodarskega in finančnega stanja, "ne pa da se gremo neke ideološke prepire".
Pomisleke do selektivnega vabljenja praporščakov na državno proslavo ima tudi predsednik državljanske liste in državnega zbora Gregor Virant. Kot je dejal za POP TV, to vidi kot nepotrebno odpiranje ideoloških tem in kot kršitev koalicijske pogodbe.
Tudi v SLS se ne strinjajo z odločitvijo koordinacijskega odbora za proslave ne strinjajo in zanjo ne vidijo razloga. Kljub temu, da obstajajo nekatera nestrinjanja v sklopu dogodkov slovenske polpretekle zgodovine, pa bi največja državna proslava in praznovanje osamosvojitve slovenskega naroda moral biti dogodek, ki združuje, povezuje in krepi narodno zavest, meni vodja poslanske skupine Mihael Prevc. Tako je tudi Prevc omenil, da so se v koaliciji jasno zavezali, da bodo "kakršnekoli ideološke teme potisnjene na povsem stranski tir".
V vladni SDS pa odločitev glede vabljenih na proslavo podpirajo. "Prav je, da pristojni zagotovijo dostojno praznovanje dneva državnosti s podobo, kot smo jo imeli na proslavi leta 1991 in ne tisto iz leta 1971," so zapisali na družbenem omrežju Twitter.
V NSi o tej temi, kot pravijo, niso razpravljali, oglasili so se le v strankinem podmladku, kjer poudarjajo, da "rdeča zvezda na proslavi ob dnevu državnosti nima kaj delati".
Kandidat SDS in NSi za predsednika republike Milan Zver pa je obžaloval, da so nesoglasja glede osrednje državne proslave ob dnevu državnosti "sprožila ponovni politični in kulturni spopad v slovenskem političnem prostoru". Obenem pa je poudaril tudi, da so mnogi Slovenke in Slovenci padli pod streli vojakov, ki so nosili še simbole stare države.
Na odločitev koordinacijskega odbora so se ostro odzvali tudi v opozicijskih Pozitivna Slovenija in SD.
Po besedah predsednika PS Zorana Jankovića omenjena odločitev kaže, da vlada ne priznava zgodovine Slovenije in deli državljane na dve kategoriji. Janković se sprašuje, kako si lahko nekdo sploh predstavlja praznovanje dneva državnosti brez tistih, ki so omogočili, da danes živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji.
Kljub temu je Janković kot ljubljanski župan vse praporščake pozval, naj pridejo na proslavo, občina pa bo zagotovila zadostno število klopi, da bodo vsi lahko sedeli. "Menim, da moramo tukaj pokazati, da so državljani bolj pripravljeni za sodelovanje in odpravljanje kakršnih koli razlik," je povedal v izjavi za medije.
Tudi nekdanji predsednik SD Borut Pahor, ki bo kandidiral za predsednika republike, bo na proslavo prišel z obžalovanjem, da ta ni nekaj, kar nas povezuje, ampak razdvaja. "Državne proslave so preredka priložnost, da poudarimo tisto, kar nam je skupnega. Ne zanemarimo te priložnosti letos, ko se zdi, da krize ni konec in se utegne še zaostriti," je pozval Pahor.
Na odločitev organizatorjev se je odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, ki bo na proslavi tudi slavnostni govorec. Po njegovem mnenju je odločitev nespametna in po nepotrebnem deli narod. Kot je pojasnil Türk, je generalni sekretar njegovega urada pisal organizatorjem proslave in se zavzel, da bi se zadeva rešila na pameten način, vendar ni dobil nobenega odgovora.
Predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, ki na proslavo ni bila povabljena, Janez Stanovnik je odločitev označil za žalitev države in napovedal, da se proslave ne bo udeležil.
Poleg omenjene nepovabljene organizacije pa so organizatorji proslave že poslana vabila preklicali tudi praporščakom Zveze društev General Maister, Društva za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije.
Na proslavi naj bi tako sodelovali le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne. A se proslave ne bodo udeležili prapori zveze in policijskih veteranskih društev Sever ter na tak način izrazili svoj protest nad selektivnim vabljenjem praporščakov.
Ob robu včerajšnjega sprejema vidnih ljudi iz časa osamosvojitve ter veteranskih in domoljubnih organizacij pri predsedniku republike se je na zaplete v zvezi s proslavo odzval tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kot je dejal, ima slovenska država več korenin, "kdor teh korenin ne spoštuje, pa ne spoštuje slovenske države". Odločitev pristojnih po njegovem mnenju pomeni žalitev za vse državljane.
Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman pa glede zapleta ocenjuje, da je to, koga se povabi na proslavo, stvar organizatorjev. Meni pa, da je slovenska zgodovina zelo dolga in da so vsi dogodki, ki so pripeljali do samostojnosti, vredni spoštovanja.
Proslava pred ponedeljkovim državnim praznikom bo danes na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nagovoru predsednika republike bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi, ki prav tako sproža polemike. Organizatorji so namreč pozvali umetnike, naj na proslavi nastopajo brezplačno.
Dan državnosti v Sloveniji obeležujemo na dan, ko je pred 21 leti slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost.