Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so kandidati pred nedeljskimi volitvami spregovorili o t. i. zdravnikih dvoživkah, pri čemer so se načeloma vsi strinjali, da je na tem področju treba okrepiti nadzor, nekateri so izpostavili tudi pomen odgovornosti. Franc Jurša (DeSUS) je ob tem povedal, da mora biti slovensko zdravstvo javno in dostopno vsem, Barbara Žgajner (PS) pa koncesije podpira kot dopolnitev javne mreže. Matej Tonin (NSi) je poudaril, da je treba "razbiti monopol" Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Maša Kociper (ZaAB) se je medtem vprašala, zakaj ni bilo kaj narejenega v vseh teh letih, če so "že vsi tako složni".
Na vprašanje, kdo iz njihove ekipe bi prevzel zdravstveni resor, sta konkretno odgovorila Tonin, ki je izpostavil direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta, in Matevž Frangež (SD), ki bi na tem mestu najraje videl dosedanjo poslanko SD Andrejo Črnak Meglič. Bojan Starman (DL) je povedal, da je enkrat že bil "tihi kandidat" za zdravstvenega ministra in se ne bi bal prevzeti te funkcije ter narediti red v zdravstvu. Kociprova je pojasnila, da pri njih na tem področju zelo aktivno delujeta aktualni poslanec Darko Jazbec in strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike Rajko Kenda, Janez Tomšič (SLS) pa je kot primer dobre prakse izpostavil direktorja ljutomerskega zdravstvenega doma Tomislava Nemca. Kot pravi Alenka Jeraj (SDS), pri njih strokovno ekipo na tem področju trenutno vodi France Cukjati, verjame pa, da bi iz te ekipe verjetno kdorkoli lahko prevzel ministrsko funkcijo. Jurša in Žgajnerjeva o imenih nista želela govoriti. Je pa Zoran Janković (PS) na soočenju na POP TV v polemiki o težavah pri iskanju zdravstvenega ministra predlagal direktorja Zdravstvenega doma Ljubljana Rudija Dolšaka.
Na POP TV so sicer prav tako opozorili na kritične razmere v zdravstvu. Predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek (ZaAB) je v zvezi s tem dejala, da so na vladi odobrili zaposlitev mladih zdravnikov. Po mnenju Dejana Židana (SD) je za slabo zdravstvo krivo to, da so se "vse pijavke prisesale nanj", pri tem je izpostavil predraga zdravila in predrag material. V SDS bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje razdelili med javno in zasebno, saj bi to odpravilo čakalne dobe, zdravnike pa je treba tudi primerno plačati, poudarja Zvone Černač (SDS). Franc Bogovič (SLS) je prepričan, da je ključen problem v zdravstvu pri upravljanju, podobno rešitev v izboljšanju vodenja zdravstvenih ustanov vidi tudi Miro Cerar (SMC). Medtem ko je Bogovič okrcal UKC Ljubljana kot slab zavod, pa je Janković nasprotnega mnenja. Po Jankovićevem mnenju je bil Tomaž Gantar, ki prihaja iz vrst DeSUS, najslabši minister. Karl Erjavec (DeSUS) je Gantarju stopil v bran in povedal, da je Gantar posegel v Jankovićevo interesno polje.
Na soočenju na POP TV so se dotaknili tudi odločitve vlade, da nadaljuje pogajanja s sindikati javnega sektorja o zamrznitvi plač v prihodnjem letu. V sredo se je namreč notranji minister Gregor Virant zaradi Cerarjevih stališč in ne najbolj prepričljive podpore sindikatov odločil, da vladi ne bo predlagal v potrditev varčevalnega dogovora s sindikati. Cerar je ponovil, da se v delo vlade ne more vpletati in da je le izrazil svoje mnenje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada. Bratuškova je odvrnila, da bi bilo 350 milijonov evrov veliko darilo novi vladi, če bi dogovor res podpisali. Luka Mesec (Združena levica) meni, da to ni nikakršno darilo. "Varčevanje je zelo škodljivo, to pomeni velik padec BDP," je opozoril Mesec. Po Židanovem mnenju je Virantovo komuniciranje s Cerarjevimi nedopustno. Janković pa dodaja, da je lahko samovoljno delovanje posameznega ministra nevarno. Bogovič meni, da mora imeti vsaka država dober javni sektor, in dodaja, da Virant ni dober pogajalec, kar da se je v preteklosti že pokazalo.
Na soočenju na nacionalni televiziji so se v zvezi s področjem javnega sektorja načeloma vsi predstavniki strank zavzeli zlasti za fleksibilizacijo javnega sektorja v smislu, da bi dobre javne uslužbence nagradili, slabe pa kaznovali oz. odpustili. Ob tem se je Frangež zavzel za sistem rotacije javnih uslužbencev med posameznimi sektorji, saj po njegovem mnenju problem javnega sektorja ni v številu zaposlenih, pač pa v njegovi učinkovitosti. Žgajnerjeva pa rešitev vidi v centraliziranem zaposlovanju in nadzoru, ki naj bo neodvisen od vsakokratne vlade.
Cerar je s svojo napovedjo, da se v koaliciji z Janšo ne vidi, ker da ta ruši temelje pravne države, sprožil polemiko o sodbi prvaku SDS Janezu Janši. Po Cerarjevem mnenju gredo izjave SDS predaleč. Černač je ob tem poudaril, da je treba pravičnost pripeljati nazaj v slovenski politični prostor in da je Janša nedolžen. Bratuškova pa je na to pripomnila, da je Janša obsojen zaradi korupcije. Janša po njenih besedah ni edini iz SDS, ki ima problem s korupcijo. Ljudmila Novak (NSi) in Bogovič sta pri tem izpostavila, da je nedopustno, da se zadeva vleče že toliko časa in je neposredno vplivala že na tri volitve. Po mnenju Mesca je treba sodstvo kadrovsko in finančno podkrepiti. Janković pa je na Černačevo opazko, da slovensko sodstvo sodi po imenih in priimkih, odvrnil, da je najboljše, da dajo mandat SDS, potem pa bo v tej državi vse pravično.
Prisotni so se dotaknili tudi zunanje politike, kjer so se načeloma vsi strinjali, da je na tem področju potrebna strategija oziroma njena prenova. Veliko jih je izpostavilo tudi "konfuznost" na tem področju, medtem ko je Jurša poudaril, da je slovenska zunanja politika dobra in da svoje delo dobro opravlja tudi zunanji minister v odhodu Erjavec.