Janković, Kucler Dolinar ... Osem kandidatov za ljubljanskega župana

Poleg Jankovića, ki je sicer med kandidati edini, ki je že bil na čelu Mestne občine Ljubljana, tokrat kandidirajo še štirje, ki so se v preteklosti že potegovali za župansko mesto. To so predsednica ljubljanskega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar, ki bo tokrat na volitvah nastopila tudi s podporo SDS, mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, Jože Drnovšek iz stranke Naprej Slovenija in predsednik Stranke enakopravnih dežel Jožef Jarh. Prvič bosta na tokratnih županskih volitvah nastopila Matjaž Glavan iz SLS in podpredsednik stranke Zares Vito Rožej, kakšno uro pred iztekom roka pa je kandidaturo vložil še kandidat Stranke Humana Slovenija Gregor Škerl.

Predsednik Pozitivne Slovenije, ki je bil decembra izvoljen za poslanca v DZ in je moral zapustiti županski stolček, je ob vložitvi kandidature dejal, da odločitev ni bila lahka in da je tehtal mnoge argumente za in proti. A po njegovih besedah se je za vnovično kandidaturo odločil, ker lahko na mestu ljubljanskega župana največ prinese za Slovenijo, za Ljubljano in tudi za stranko Pozitivna Slovenija. Ob tem je dejal tudi, da pričakuje zmago, in to v prvem krogu.

Če bo Janković vnovič izvoljen za župana, mu bo s tem prenehal mandat poslanca sicer največje parlamentarne stranke, v državnem zboru pa ga bo predvidoma nadomestila Alenka Bikar. Janković ob tem zagotavlja, da bo stranka delovala naprej, in trdi, da bo še močnejša. S poslanci bo, kot pravi, dnevno v stiku.

Kandidat stranke Zares, ki sicer ni zastopana v mestnem svetu, je prepričan, da je prav, da imajo Ljubljančani možnost izbire. Kandidatura na volitvah namreč po njegovih besedah ni le pravica, pač pa tudi dolžnost resnih političnih strank. "Če ne kupiš listka za loterijo, ne boš nikoli dobil glavnega dobitka," je ob vložitvi kandidature dejal Rožej.

Tako kot Rožej tudi Glavan kandidira s podporo stranke, ki nima svetnikov v mestnem svetu. Za kandidaturo se je, kot je pojasnil v izjavi za medije, odločil, ker je Ljubljana postala "nekoliko odtujena od ljudi". Med programskimi smernicami je izpostavil, da bi četrtnim skupnostim namenil več pozornosti, v splošnem pa želi mesto "vrniti ljudem".

Jazbinšek, sicer že večkratni kandidat za ljubljanskega župana, pa je ob tokratni vložitvi kandidature v izjavi za medije pojasnil, da je osnovna točka njegovega programa vzpostaviti najprej dobro delovanje uprave, ki je zdaj instrumentalizirana. Med drugim tudi poudarja, da bo treba v Ljubljani najprej dokončati tisto, kar še ni dokončano, čeprav se govori, da je. Prav tako pa se je treba po njegovih besedah usmeriti tudi na projekte, ki še niso začeti.

Vnovič se bosta za ljubljanskega župana potegovala tudi Jarh, ki je kandidiral na volitvah leta 2010, in Drnovšek, ki je nastopil že na volitvah leta 2006. Jarh je med glavnimi točkami svojega programa za STA izpostavil demokratizacijo upravljanja Mestne občine Ljubljana, odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, samooskrbo Ljubljane, toplotno izolacijo stavb v mestu ter uvedbo električnega trolejbusa na glavnih ljubljanskih vpadnicah. Drnovšek pa pojasnjuje, da se je za kandidaturo odločil, ker želi izboljšati stanje v občini. Njegova stranka sicer v svojem programu med drugim poudarja ukinjanje brezposelnosti, zdravljenje gospodarstva in varčevanje z denarjem davkoplačevalcev.

Kucler Dolinarjeva, sicer tudi mestna svetnica NSi, ki je prav tako že nastopila na prejšnjih županskih volitvah, je svojo kandidaturo vložila v torek. Prepričana je, da Ljubljana potrebuje novo vodstvo, svežino, predvsem pa več odgovornosti in gospodarnosti. V volilno tekmo vstopa s sloganom Videz ni vse, saj se po njenih besedah za videzom v Ljubljani pogosto skriva tudi mnogo težav.

V strankah SD, DeSUS in LDS, ki so še zastopane v mestnem svetu, svojega kandidata za župana ne bodo imeli, prav tako pa se še niso odločili za formalno podporo kateremu drugemu kandidatu.

Kot je danes v izjavi za medije pojasnila predsednica ljubljanskega odbora SD Metka Tekavčič, se zavedajo "politične realnosti, znotraj katere imamo dano strukturo mestnega sveta, ki se ne bo spremenila". V ljubljanskem mestnem svetu ima namreč Lista Zorana Jankovića 25 svetnikov od 45. Po besedah Tekavčičeve je tako "politično najbolj modro pustiti, da se razmere normalizirajo in da odgovornost za urejanje razmer prvenstveno prevzame tisti, ki jih je ustvaril".

Novega ljubljanskega župana čaka izvrševanje proračuna, ki so ga mestni svetniki v januarju nekoliko dopolnili. Z rebalansom se je letošnji proračun povečal za dobrih 4,8 milijona evrov in bo tako težak slabih 327,4 milijona evrov. Povečujejo se predvsem sredstva za kulturo in šport, večinoma zaradi Stožic (za slabih 4,9 milijona evrov), ter sredstva za ravnanje z odpadki in z odpadno vodo (za okoli 2,5 milijona evrov).

Mestna volilna komisija mora županske kandidature potrditi do 7. marca. Do 8. marca morajo izžrebati vrstni red kandidatov, seznam potrjenih kandidatur pa javno objaviti 10. marca. Nadomestne županske volitve so zaradi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije potrebne še v desetih drugih slovenskih občinah, kjer pa bodo novega župana volili 11. marca.