bikoborbe Svet24.si

Biki v Kolumbiji si lahko oddahnejo, konec je ...

duši Svet24.si

Jasni znaki, da je nekdo iz vaše dušne skupnosti

823603_092-strancar Necenzurirano

Znani slovenski podjetnik na avstrijski zatožni ...

Janez Janša Reporter.si

Janez Janša že prejema starostno pokojnino. ...

bauer Ekipa24.si

Kakšna svinjarija! Slovenski športni as žrtev ...

poroka na prvi pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Je trk realnosti razblinil ...

doncic Ekipa24.si

Uf, kakšne brutalne besede Luke Dončića po ...

Slovenija

Janković bi se volitvah v Ljubljani rad pomeril z Janšo: Rezultat bi bil zame zelo dober

Deli na:
Janković bi se volitvah v Ljubljani rad pomeril z Janšo: Rezultat bi bil zame zelo dober

Ljubljanski župan Zoran Janković. - Foto: Marko Vaupotič / M24

Zoran Janković, ki je na zadnjih lokalnih volitvah že šestič zmagal v županski tekmi v Ljubljani, tudi za prihodnja štiri leta napoveduje uresničitev večjih projektov. Ob tem pravi, da svojega načina dela in vrednot ne misli spreminjati, nenazadnje so jih volivci večinsko podprli. Obeta si dobrega sodelovanja z državo.

Janković je na zadnjih volitvah zmagal z 61,83-odstotno podporo, kljub osmim protikandidatom pa ti, razen kakšne izjeme, niso bili zelo prepoznavni. Zakaj stranke v bitko za vodenje največje občine niso poslale svojih najmočnejših orožij, lahko samo ugiba, pravi. Meni pa, da se "zavedajo, kaj vse smo z ekipo naredili v tem času". "Izvedli smo več kot 2400 projektov in tega nihče ne more zanikati," dodaja.

Tokrat sicer njegova lista v mestnem svetu s 36,5-odstotno podporo ni dobila večine, tudi udeležba na volitvah je bila nekaj manj kot 40-odstotna. Razlog vidi predvsem v tem, da so njegovi volivci verjeli v njegovo zmago, "da je vse odločeno", zato mnogi na volitve niso šli. Sam bi si želel trše konkurence in več časa za razpravo na soočenjih. "Najljubše bi mi bilo, če bi bil protikandidat Janez Janša. Udeležba bi bila zagotovo večja, rezultat pa zame zelo dober," je prepričan Janković.

Tako kot je po 16 letih vodenja glavnega mesta še vedno prepričan v svoj način dela. Tega so mnogi komentatorji opisovali kot "šerifovstvo", saj želi imeti pregled nad vsem, kar se dogaja v mestu. Tako vikende preživi na gradbiščih ljubljanskih projektov, ne zdi pa se mu niti nenavadno, da je šel ob vrstah čakajočih pred zdravstvenim domom Bežigrad v ambulanto pozdravit zdravnico, ki mu je pojasnila, da želi vsakega opredeljenega pacienta posebej spoznati, za kar se ji je tudi zahvalil.

Tudi občani se nanj obračajo s številnimi vprašanji, od tega, kdaj bo popravljena kakšna cesta, prek težav z gradbenimi dovoljenji, ki sploh niso v pristojnosti občine, do tega, zakaj jim nekdo v zdravstvenem domu ne dvigne telefona. Vsak prvi torek v mesecu ima dan odprtih vrat za meščane, doslej ga je obiskalo že več kot 30.000 ljudi. "Sem prepoznaven in veliko časa preživim na terenu, med meščani. Ljudje mi verjamejo ker sem do njih vedno odkrit, tudi ko se z njimi ne strinjam," je prepričan.

Načina vodenja mestne uprave, ki danes šteje 537 ljudi, oz. okoli 30 manj kot ob začetku njegovega županovanja, prav tako ne namerava spreminjati, pravi. Ne glede na to, da bo moral iskati določeno soglasje v koaliciji s svetniško skupino Gibanja Svoboda. Zaveda se sicer, da bi se mu zaradi pritiskov stranke lahko kdaj postavili po robu.

A glede na to, da je eden od podžupanov, Samo Logar, svetnik Svobode, pričakuje, da bodo "morebitna nesoglasja hitro razčistili" in da bodo njihovi svetniki podpirali mestno upravo v njenih prizadevanjih. "Drugače glasuješ proti sebi, kar nima smisla," je dejal. "Svetniki Gibanja Svoboda in Liste Zorana Jankovića so glede razumevanja vrednot in spoštovanja ljudi na isti strani," je prepričan.

Po zadnjih volitvah je namreč zamenjal del svoje ožje ekipe. Poleg Logarja je nov podžupan še Boštjan Koritnik, glavnega mestnega arhitekta Janeza Koželja je zamenjal mlajši kolega Rok Žnidaršič. Po županovih besedah so se dobro ujeli, v novi ekipi opaža nov zagon za delo. "Ponosen sem na svojo ekipo," dodaja.

Prav tako ima veliko lepih besed tudi za direktorje javnih zavodov in podjetij v Ljubljani. Njegovo zaupanje uživa tudi direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič, "ker je izvrstna direktorica in dela vse, kar lahko, da bi pridobila nove zdravnike in jim omogočila boljše pogoje dela".

Javnim pritiskom za njeno zamenjavo tako ne namerava popustiti, ker da za to ni nobenega razloga, prav tako so člani sveta zavoda soglasno izrazili podporo vodstvu zdravstvenega doma. Tudi menjavo članov svetov zavodov bi predlagal le, če bi izgubil zaupanje vanje. "Moja funkcija je podobna funkciji trenerja v moštvenem športu - poskrbim, da vsakomur najdem pravo mesto, ga motiviram za delo in zaščitim," je ponazoril. Tako si ne bo dovolil, da bi mu kdo, vključno z mediji, "narekoval, koga naj odstavi".

Ko gre za zdravstvo, sicer pravi, da so trenutno v ospredju težave, ki so že dlje prisotne, ne samo pri nas, temveč v celi Evropi, a niso bile tako izpostavljene. Tudi sam je zdaj bolj seznanjen z dogajanjem v ZD Ljubljana, ob tem pa opozarja, da v Ljubljani delata še dva zdravstvena domova, ki nista občinska.

"Slovenske železnice so ustanovile Železničarski zdravstveni dom, ki deluje brez koncesije, država pa študentski zdravstveni dom na Aškerčevi," je med drugim izpostavil in naštel naložbe v zdravstvene domove v zadnjih letih, od obnov obstoječih, v vrednosti 41 milijonov evrov, do izgradnje treh novih ZD v Jaršah, na Metelkovi in na Rakovniku, ki se obetajo v tem mandatu.

Bo pa po njegovih besedah do 30. marca vendarle urejen prenos službe nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na UKC, skladno s sporazumom z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Želi si tudi uresničitve predloga, da bi lahko družinskega zdravnika izbirali v svoji regiji, ministrstvu za zdravje so podali tudi več predlogov za administrativno razbremenitev zdravnikov, je ponovil.

Ko gre za boj z draginjo, vztraja, da večjih podražitev javnih storitev in storitev javnih zavodov v Ljubljani poleg že sprejetih ne bo. Po njegovih besedah so se sicer pojavljali predlogi za podražitve, med drugim ogrevanja in javnega potniškega prevoza, a so jih zavrnili. Višji zneski bodo zaradi indeksacije na položnicah za komunalne storitve in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, najverjetneje se obeta tudi višja parkirnina, pri čemer pa cene dovolilnic za parkiranje v mestu za Ljubljančane ostajajo enake, ker na občini želijo, da imajo meščani prednost pred drugimi.


S 1. septembrom bi se medtem lahko podražili vrtci, če država do tedaj ne bo našla načina, kako občinam zagotoviti denar za pokrivanje razlike v stroških zaradi višjih stroškov dela zaradi dviga plač vzgojiteljskemu kadru, za katero sicer meni, da je upravičena.

Bo pa zato plačevanje parkirišč in vožnje z avtobusi kmalu lažje, saj bo omogočeno s kreditnimi oz. plačilnimi karticami. "Program ravnokar testirajo, plačevanje na ta način bo uvedeno še letos, morda celo že do poletja," je napovedal.

Kupujejo tudi 20 novih avtobusov na vodik in pripravljajo ponovljen razpis za 20-letno javno-zasebno partnerstvo storitev t. i. električnega car-sharinga, pri čemer bi si želel široko mrežo tovrstnih vozil, tudi s točkami zunaj Slovenije, npr. na zagrebškem letališču. "Cilj je, da Ljubljančani ne bi imeli več po dva avtomobila na gospodinjstvo, ampak le enega, pri drugem pa bi si pomagali z javnim prevozom in električnim car-sharingom," je dejal.

Janković ima sicer tudi za ta mandat smele načrte. Napoveduje številne projekte, od zahtevne obnove cest, zaradi katere bo naslednjih pet let območje dela Šmartinske, Vilharjeve, Masarykove in Kolodvorske veliko gradbišče, še letos naj bi se lotili tudi povsem uničene Linhartove ceste, morda v delu tudi Zaloške. Poteka prenova Ižanske ceste, prihodnje leto sledi Dolenjska, napoveduje tudi prenovo Jurčkove ceste. Rad se pohvali z deli na Črnovaški cesti, ki jo gradijo na 19.000 pilotih.

Vse nove ceste bodo imele tudi kolesarske steze, napoveduje in dodaja, da se s "kolesarskim županom" Matejem Praprotnikom dobro razumeta, tudi Žnidaršič je, kot je bil prej Koželj, kolesar, zato je naklonjen urejanju tega področja. Poleg urejanja kolesarskih stez ob prenovljenih cestah sadijo tudi drevesa. "Samo lani je bilo zasajenih več kot 1000 dreves, v vsem tem času pa 40.000," povzame.

V mesecu dni se obeta poskusno obratovanje nove plinsko-parne enote v Te-Tol, jeseni naj bi začeli prenovo območja atletskega stadiona ŽAK, še letos bodo začeli s prenovo Palače Cukrarna, ki bo po Jankovićevih besedah namenjen mladim, načrtuje se tudi obnova Plečnikovih zapornic na Ljubljanici, ki bo uvod v energetsko izrabo Ljubljanice in ureditev krožne poti za ladjice, "ki bodo ekološke - lesene in na sončno energijo". "Želel bi si, da je ta projekt končan do konca mandata, čeprav bo po nekaterih ocenah trajalo nekoliko dlje, a motivacija je ključna," ob tem doda župan.

Pri gradnji minipleksa kinodvoran v podhodu Ajdovščina na občini pričakujejo v kratkem gradbeno dovoljenje, zaradi bistveno narasle ocene investicije pa bodo opravili revizijo projekta. Prav tako so pred dnevi zavrnili vseh šest ponudnikov za gradnjo sprostitveno-rekreacijskega centra na območju nekdanjega kopališča Vevče, zato bodo tudi v tem primeru izvedli revizijo projekta. Z deli bi lahko začeli julija.

Vztrajal bo pri za mnoge spornem projektu sežigalnice, če jim bo država dodelila koncesijo, pri čemer bodo zgradili, če bo treba, "najvišji dimnik v Sloveniji, ki bo višji od inverzijske plasti, s čimer bi izničili slabost kotlinske lege, in mu npr. na vrh lahko dodali še razgledno točko".

Še vedno je namreč prepričan, da je sežigalnica boljša za okolje od sedanjega stanja in uporabe premoga, emisije bodo po njegovih besedah nižje od najnižjih predpisanih po EU standardih, položnice občanov pa bodo za 20 odstotkov nižje, saj bo Ljubljana tudi 70-odstotno samooskrbna pri energiji. "Ob drugih naložbah, denimo solarni strehi prenovljene garaže LPP in plinsko-parne enote v Te-Tol, bo Energetika Ljubljana postala tretja največja proizvajalka elektrike v državi," napoveduje.

Prav tako vztraja pri končanju kanala C0, ki da je "povsem spolitizirano vprašanje". "Ne razumem nekaterih, da nasprotujejo gradnji zadnjega kilometra kanala in bi raje pustili 6400 greznic, pri čemer je kanal v občinah Medvode in Vodice že končan in ima uporabno dovoljenje. "Kje so bili pred 30 leti, ko se je projekt začel," se sprašuje in poudarja, da gre za skupen projekt z državo in EU kot sofinancerkama. "Gre za največji okoljski projekt v državi, ki bo dodatno zaščitil čisto pitno vodo," je odločen.

Nadaljujejo tudi gradnjo stanovanj. Napoveduje uresničitev vseh devetih projektov mestnega stanovanjskega sklada, med njimi največjega ob Povšetovi ulici, na zadnjem kolegiju z vodji oddelkov in služb so govorili tudi o novih treh lokacijah ob Cesti dveh cesarjev, kjer bi lahko zraslo skupaj 1500 stanovanj. Kljub zaostrenim pogojem financiranja ne vidi niti večje nevarnosti zaustavitve zasebnih projektov. Povprečne cene za stanovanjske nepremičnine v Ljubljani pa bodo po njegovih tokratnih ocenah padle na 3000 evrov brez davka, razen za luksuzne lokacije.

Obeta si tudi dobrega sodelovanja z državo, novi zapori v Dobrunjah se gradijo, verjame, da bodo uresničene napovedi države za gradnjo Nuka II in obnovo Drame. Te dni imajo tudi sestanek z ministrstvom za kulturo glede prenove Plečnikove tržnice.

Z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki je bila v preteklih mandatih na listi Levice tudi opozicijska mestna svetnica, sicer nista začela najbolje, prizna, a upa, da bodo na koncu vendarle lahko dosegli nekatere stične točke. "Še z vsakim ministrom in vlado smo jih na koncu. In teh je bilo že kar nekaj. Oni pridejo in gredo, jaz pa sem stalnica tukaj," je dejal.

Do dela Levice je kritičen tako na mestni kot na državni ravni. "Levica se v mestnem svetu vede kot SDS - je proti vsemu," je dejal, medtem ko premierju Robertu Golobu povsem zaupa: "On je sreča za to državo."