Sestavljanje koalicije je le še predstava za javnost, v političnem zakulisju naj bi bilo že vse dogovorjeno. Prihaja četrta vlada Janeza Janše. Predsednik stranke SDS bo po vsej verjetnosti že predvidoma maja na predlog poslancev na tajnem glasovanju izvoljen za mandatarja, nato bo v državnem zboru potrjena še vlada koalicije SDS, trojčka NSI in Demokratov. Četrta stranka Resnica pa bo igrala vlogo »konstruktivne opozicije«.

Janez Janša bi lahko od Roberta Goloba predvidoma prevzel posle že pred poletjem. Četrta Janševa vlada bo manjšinska vlada (43 poslancev) z dodatno podporo glasov poslancev Resnice, ko bo to potrebno. Predčasnih volitev ne bo.

Politični scenarij je bil napisan že pred volitvami. Da pride do spremembe oblasti, ni bil interes samo opozicije, ampak tudi predstavnikov kapitala, ki so bili zadnja leta odkrito nejevoljni nad politiko vlade v odhajanju, ki od petkove konstitutivne seje državnega zbora opravlja samo še tekoče posle.

Robert Golob si je v štirih letih mandata na čelu izvršilne veje oblasti nabral veliko sovražnikov. Njegova vlada je naredila nekaj potez, pa ne samo na davčnem področju, ki so posegali v konkretne posle in ogrožali finančne interese nekaterih vplivnih predstavnikov slovenske kapitalske elite.

Ti so napovedali vojno Golobu, se povezali z njegovimi političnimi tekmeci in aktivno posegli v predvolilno kampanjo, še preden se je ta uradno pričela.

V zadnje parlamentarne volitve je bilo gotovo investiranega veliko več denarja, kot ga bodo politične stranke na koncu izkazale v svojih poročilih. Ne samo v plakate, tudi v nove politične projekte, ki so takoj po volitvah pričeli igrati svojo transmisijsko vlogo.

Nobeno kosilo ni zastonj, vsak investitor pričakuje, da se mu bo naložba povrnila. Takšna ekonomska logika očitno velja tudi v politiki. Pri nas pravne osebe sicer ne smejo donirati političnim strankam.

Prepoved so že pred kar nekaj leti sprejeli sami politiki z namenom, da bi preprečili vpliv kapitala in interesnih skupin na politične odločitve. Da bi bilo v političnem prostoru več transparentnosti. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Pri financiranju političnih strank je možnih kar nekaj obvodov. Sprege med kapitalom in politiko pa so tako postale povsem netransparentne.

Samooklicani »sredinski trojček« je z interventnim zakonom očitno že pričel vračati usluge, saj so se med predlogi, ki naj bi bili namenjeni za blaženje učinkov prihajajoče krize, znašli tudi »podtaknjenci«.

Pod politično parolo, da gre za »zdravorazumske« ukrepe, ki so v prvi vrsti namenjeni ljudem, med drugim predlagajo tudi takojšnjo odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje v zdravstvu. Ne gre za paciente, gre za profit.

Za interese lastnikov zasebnih klinik, ki večino prihodka ustvarijo s podeljenimi koncesijami, po katerih se storitve (pre)plačujejo iz javne zdravstvene blagajne ZZZS. Erik Brecelj, vodja strateškega sveta za zdravstvo pri Golobovi vladi, je že pred volitvami posvaril, da bo po sprivatiziranih tovarnah in uničenih bankah zdaj na vrsti še javno zdravstvo. Da oplenijo sedem milijard evrov težko blagajno ZZZS.

Kako neučakani so, se je pokazalo, še preden se je odvrtela politična predstava s sestavljanjem nove koalicije. Vse bolj kaže, da se Robertu Golobu politična križanka ne bo izšla. Koalicijska pogajanja pod okriljem relativne zmagovalke volitev – Gibanja Svoboda vse bolj spominjajo na farso.

Golob pa gre očitno po poti svojega političnega prijatelja Zorana Jankovića, ki po volitvah pred petnajstimi leti tudi »ni znal šteti do 46«. Bomo videli, ali bo Golob na koncu sploh sprejel mandat za sestavo vlade, če mu ga bo podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Sploh, če držijo informacije, da je v političnem zakulisju že vse dogovorjeno za četrto Janševo vlado. Predsednik SDS tri tedne po volitvah gotovo ni stal križem rok.

V prve bojne linije je šla pehota – samooklicani sredinski trojček. General pa lepo iz ozadja opazuje in potrpežljivo čaka, da pogori Golob, potem pa je na potezi spet on, ki se bo še enkrat žrtvoval, da rešuje Slovenijo v času prihajajoče krize, ki jo je z napadom na Iran povzročil njegov politični vzornik v Beli hiši.

Janez Janša gotovo ne bo imel težav, ko bo prelomil dano zavezo pred volitvami, da bo sestavljal vlado le v primeru, če bo ta imela trdno večino – da bosta SDS in trojček NSI, SLS in Fokus v parlamentu imeli najmanj 46 poslancev. Dimitrij Rupel in Peter Jambrek, pa še kdo, ga že pozivajo, da mora postaviti vlado za vsako ceno.

Tudi s pomočjo Zorana Stevanovića. Z najmanj tremi glasovi poslancev Resnice, ki bodo na tajnem glasovanju za mandatarja obkrožili Janšo. Stevanović z Janšo formalno ne bo šel v vlado, bo pa trgoval s političnimi glasovi.

Med bodočimi Janševimi koalicijskimi partnerji pa bo gotovo v največji zadregi Anže Logar, ki je na zadnjem soočenju pred volitvami obljubil, da Demokratov ne bo v vladi, ki bi jo vodil tako Robert Golob kot Janez Janša.
Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo, je izjavil Anže Logar po izgubljenih volitvah za predsednika republike.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je spet ostal pred zaprtimi vrati. Ker ni bil izvoljen za poslanca, zdaj čaka na ministrski stolček, da mu vrata v novo vlado odpre njegov dolgoletni strankarski šef in politični vzornik Janez Janša.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.