bik Svet24.si

Od večne zvestobe do hude trme: Biki v sebi ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

1709556859-172a8714-1709556621461 Necenzurirano

Kako rešiti javno zdravstvo? Ministrica naj ukine...

ivan zidar grob pl Reporter.si

Skrivni zaklad Ivana Zidarja: razkrivamo ...

Sha’carri Richardson Ekipa24.si

Nikoli prej tako razgaljene?! Dres Američank za ...

andreja-špeh Njena.si

Andreja Špeh iz MasterChefove kuhinje na Japonsko

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Janez Janša za Reporter

Deli na:

Po mnenju prvaka slovenske opozicije imajo pri nas še vedno preveč oblasti tisti, ki lahko iz ozadja vplivajo na vse njene veje. Janša vidi neposredno povezavo med obiskom Boruta Pahorja na Pivu in cvetju in nastavitvijo Draška Veselinoviča na čelo NLB. Po njegovem poskuša predsednik Zares Gregor Golobič obnoviti svojo mrežo na področjih telekomunikacij in energetike, sedanjo vladno koalicijo pa povezuje ideološki beton, ki je tako trd, da bi bilo včasih treba pogledati na koledar in se prepričati, da nismo več v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Po mnenju prvaka slovenske opozicije imajo pri nas še vedno preveč oblasti tisti, ki lahko iz ozadja vplivajo na vse njene veje. Janša vidi neposredno povezavo med obiskom Boruta Pahorja na Pivu in cvetju in nastavitvijo Draška Veselinoviča na čelo NLB. Po njegovem poskuša predsednik Zares Gregor Golobič obnoviti svojo mrežo na področjih telekomunikacij in energetike, sedanjo vladno koalicijo pa povezuje ideološki beton, ki je tako trd, da bi bilo včasih treba pogledati na koledar in se prepričati, da nismo več v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Premier Borut Pahor ima zelo veliko časa za udeležbo na različnih prireditvah, kamor vi niste nikoli zahajali. Zdi se, da svojo funkcijo jemlje precej protokolarno.  Si lahko to privošči?

Predsednik vlade Pahor dela tisto, v čemer je res dober – to je piar. Nastopa.

Je Pahor tisti, ki ima efektivno oblast v državi, ali namesto njega dejansko vlada kdo drug?

Vlada ima po ustavi v rokah ključne vzvode izvršilne oblasti. Nima pa zakonodajne ali sodne oblasti. Pravzaprav imajo še vedno preveč oblasti v Sloveniji tisti, ki lahko vplivajo na vse njene veje. Iz ozadja – na izvršilno, zakonodajno in tudi sodno oblast. Gre za nekaj centrov tranzicijskega kapitala, ki obvladajo pomemben del sveta financ in gospodarstva, medijski prostor, podpirajo izbrane politične opcije in preko tega vladajo. Nekoč sem že povedal, da je največji nasprotnik slovenske demokracije tranzicijski kapital. In s tem, kar se dogaja zdaj, se moje besede potrjujejo. Vidim neposredno povezavo med obiskom g. Pahorja v Laškem na Pivu in cvetju in izjavo lastnika Dela, naj ta medij spodkopava mene in mojo vlado in podpira Pahorja, ter nastavitvijo politika Draška Veselinoviča na čelo NLB. Po pisanju medijev so bile konec lanskega leta v NLB sprejete odločitve v korist Boška Šrota. V zadnjih dneh pa se pojavljajo tudi predlogi o oblikovanju skupine za združitev nadzornih institucij: varuha konkurence, ATVP in agencije za zavarovalni nadzor, ki so trn v peti tajkunskim lobijem. To je tista nevarnost, na katero sem opozarjal, scenarij pa je zdaj pred našimi očmi.

Menite, da je kapital pri nas že nadvladal politiko?

Pravzaprav vlada tudi s pomočjo politike, ki ji je pomagal do oblasti. To izhaja iz narave slovenske tranzicije, kjer se je prejšnja ideološka in represivna moč enopartijskega režima enostavno transformirala, pravzaprav forumizirala s prisvajanjem družbene lastnine in si na ta način v veliki meri zagotovila realno kapitalsko in podtalno moč ter s tem vpliv na vse veje oblasti. Milijarde družbenega premoženja se je prelilo v zasebne žepe, velikokrat na zelo sporen, nezakonit in kazniv način. Vse to pa niso dobilo epiloga v pravnomočnih sodbah, kaj šele da bi se jim to nezakonito pridobljeno premoženje pobralo. Sedanja vladna koalicija, še posebno Pahorjeva stranka, je pred volitvami na veliko poudarjala, kako se bo nezakonito pridobljeno premoženje pobralo nazaj. Z dnem volitev ta beseda ni bila več izrečena. Ukrepi gredo v popolnoma drugo smer, v razvodenitev učinkovitosti nadzornih institucij. Formula, ki se uresničuje, je podobna tisti v devetdesetih letih, v katerih je nekdanja SDK odkrila na stotine lastninskih malverzacij. Ker tedanje direktorice zaradi podpore javnosti niso mogli zamenjati, so ukinili institucijo, ki jo je vodila. Mentorji teh potez pa ostajajo isti –  eden od njih je tedanji in sedanji minister Mitja Gaspari. Prav v teh dneh je sklican sestanek skupine, ki naj bi pripravila predlog za ukinitev oziroma združitev nadzornih ustanov, ki so trn v peti slovenskim tajkunom in seveda tudi njihovim političnim botrom. To pomeni, da bodo postopki proti primerom nezakonite koncentracije kapitala, kot so Pivovarna Laško, Istrabenz in drugi centri kapitalske moči, razvodeneli in se bo ponovila zgodba iz devetdesetih. Imeli smo krajo stoletja, čez noč smo dobili nove milijarderje, sodni in drugi organi, ki bi se temu morali zoperstaviti, pa so gledali proč.

Torej bodo tajkuni kljub finančni krizi odpirali šampanjec?

Da. Če so izgubili 50 odstotkov vrednosti premoženja, bodo pač namesto milijarde imeli pol milijarde. Znižale so se cene vseh delnic. Razmerja moči v družbi pa se bodo ohranila. Prav to moč in prevlado se potem izkoristi za naskok na še neosvojene deleže drugih podjetij. To pa ni mogoče brez povezave s finančnim servisom, in zato je bilo takšno vztrajanje pri tem, da se na čelo največje  banke ponovno postavi političnega človeka, ki bo znal prisluhniti tem interesom.

Je bil prav zaradi tega Veselinovič nastavljen na vrh NLB, da bi banka še naprej servisirala tranzicijske kroge, da bi konsolidacije lastništva podjetij speljali do konca?

Če držijo medijski zapisi in je NLB konec lanskega leta finančno podprla Boška Šrota, potem je povezava očitna.

Samo določeni krediti so se isti poslovni skupini odobrili že pred enim letom.

Pa tudi že prej, čeprav takrat prezadolženost še ni bila ovira, NLB je bila vedno v rokah istega kroga. Dosedanji predsednik uprave Marjan Kramar je bil na čelo banke imenovan tik pred začetkom našega mandata …

… in vaša vlada mu ni predčasno prekinila mandata, ki se mu bo iztekel februarja. Kramar je veljal za Drnovškovega človeka.

Tudi Kramar je bil politično nastavljen kot nekdanji šef kabineta pri takratnem predsedniku vlade, izšel je iz kroga, ki je podpiral sporni način privatizacije, o katerem sem govoril.

Vam je sedaj žal, če pogledate nazaj, da na vrhu dveh največjih državnih bank, NLB in NKBM, ni bilo zamenjav, da bi se s tem pretrgale kreditne poti do tranzicijskih krogov? Določeni posojilni posli v NLB v času vaše vlade so šli mimo nadzornega sveta prav v primeru Pivovarne Laško?

Ko se je o tem začelo pisati, smo v vlogi solastnika NLB povprašali nadzornike, a ti o tem niso vedeli nič. Uprava je to počela mimo nadzornega sveta. Kar pa se tiče Kramarjeve zamenjave, je treba vedeti, da je državni delež v NLB pod 40 odstotkov in da so bili tudi organi NLB glede na družbeno pogodbo, ki je bila sprejeta ob prodaji več kot tretjinskega deleža belgijski KBC, sestavljeni tako, da so lahko tuji lastniki blokirali vsako pomembnejšo odločitev med mandatom. Predstavniki KBC pa so trdovratno zagovarjali stare povezave in ljudi iz mandata, v katerem jim je bil omogočen nakup banke, hkrati pa očitno tudi dane obljube za prodajo večinskega deleža.

VEČ V TISKANI IZDAJI