Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Janša odpira šampanjec: s Stevanovićem do četrte vlade


Robert Golob lahko počasi začne pakirati kovčke z vlade, podobno kot je danes storila nekdanja predsednika državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

jansa stevanovic.JPG
Bobo
Janez Janša in Zoran Stevanović

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Janez Janša nocoj praznuje in odpira šampanjec. S spretno igro svoj volilni poraz spreminja v povolilno zmago. Dan za dnem je bliže pisarni na vrhu Gregorčičeve 25, od koder se po vsem sodeč poslavlja Robert Golob.

Prvak SDS je moral plačati visoko ceno in Zoranu Stevanoviću dal ponudbo, ki je ta ni mogel zavrniti. Z njegovo izvolitvijo za predsednika državnega zbora so se odprla vrata za sestavo četrte Janševe vlade.

Na neki način se ponavlja zgodba iz leta 2011, ko je na volitvah slavil Zoran Janković, ki mu nato ni uspelo sestaviti koalicije. Vlado je nato s pomočjo manjših strank sestavil prvak SDS Janez Janša.

Še prej pa se je v parlamentu vzpostavila koalicija, ki je za predsednika državnega zbora izvolila Gregorja Viranta, ki pa ga seveda ne moremo primerjati s prvakom populistične Resnice.

Podoben scenarij se izrisuje tudi zdaj. Volilna zmaga Golobove Svobode postaja vse bolj relativna, saj ostaja brez podpore za sestavo nove vlade. Po košarici trojčka NSI-SLS-Fokus se je iz pogajanj umaknil tudi prvak Demokratov Anže Logar.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

Nastala je trojka Jernej Vrtovec (NSI), Anže Logar (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resnica), ki je prevzela vajeti v svoje roke in začela dirigirati slovensko politiko.

Trojka se je ob tihem soglasju Janše dogovorila, da na položaj predsednika državnega zbora ustoliči Stevanovića, ta pa bo v nadaljevanju zagotovil glasove svojih petih poslancev za Janševo vrnitev na oblast.

Bolj ali manj je jasno, da bomo dobili manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala še stranka predsednika državnega zbora. Tako kot so bili glasovi za Stevanovića odvisni od Janše, bodo glasovi za Janšo odvisni od Stevanovića.

Desna sredina (SDS, trojček NSI in Demokrati) ima skupaj 43 poslancev, s petimi iz Resnice dosežejo 48 glasov, kar je več kot dovolj za izvolitev predsednika vlade. Prav toliko jih je dosegel tudi Stevanović za naskok na čelo državnega zbora.

Bolj ali manj je jasno, da bomo dobili manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala še stranka predsednika državnega zbora. Tako kot so bili glasovi za Stevanovića odvisni od Janše, bodo glasovi za Janšo odvisni od Stevanovića.

Še pred štirimi leti sta bila velika sovražnika: Stevanović je bil vodja protestnikov proti ukrepom za zajezitev epidemije, ki jih je izvajala tretja Janševa vlada. Zdaj je očitno napočil čas za spravo med njima, saj gre za višje cilje, kot je prevzem oblasti.

Stevanović je za Janšo zelo kislo jabolko, ki ga je moral pojesti, saj je nasprotnik Nata in EU, hkrati pa slavi ruskega agresorja Vladimirja Putina, blati Ukrajino, njegov vzornik je srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Takšna politika je vse prej kot združljiva s SDS, ki je prozahodno usmerjena in uradno še vedno pripada Evropski ljudski stranki, ki je vodilna stranka v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji.

Z izvolitvijo Stevanovića v državni zbor bo imel Kremelj vpogled v tajne podatke naše države, mi je pred tednom dejal eden od poslancev odhajajoče koalicije. Toda po drugi strani se je prvaku Resnice dobrikal tudi Golob, ki ga je pred volitvami vabil na kosilo skupaj z levosredinskimi strankami, po volitvah pa na koalicijska pogajanja in mu ponujal poseben sporazum o sodelovanju, če bi podprl njegovo vlado.

Medtem ko je izključeval Janšo, mu ni bilo nerodno sodelovati s Stevanovićem. Zato je zgražanje poslancev Svobode ob Stevanovićevi izvolitvi za predsednika državnega zbora povsem neprepričljivo.

Na neki način smo postali podobni Čehom. Tam sta dve suverenistični desničarski stranki v šahu držali sedanjega premierja Andreja Babiša, da se je lahko vrnil na oblast.

Obe stranki je moral vzeti v vlado, prvaka stranke Svoboda in neposredna demokracija Tomia Okamuro izvoliti na čelo parlamenta, zapletlo pa se mu je pri imenovanju častnega predsednika Motoristov Filipa Turka za zunanjega ministra, saj ga predsednik Petr Pavel ni hotel potrditi.

Pri nas predsednica Nataša Pirc Musar takšne moči nima. Lahko pa ne ponudi mandata za sestavo Janši, ki ima po vsemu dogajanju sodeč zagotovljenih 46 glasov. Seveda to niti ni potrebno, saj ga bodo najprej predlagali, nato pa izvolili poslanci SDS, NSI-SLS-Fokusa, Demokratov in Resnice.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.