Za toliko naj bi se namreč leta 2005 okoristil s prodajo zemljišča z ruševinami v Trenti. Po številnih zapletih se je sojenje na celjskem sodišču septembra vendarle začelo, toda že prihodnje leto lahko kazenski postopek zastara, kar lahko Janšo reši pred vnovičnim odhodom v zapor.

V svojem scenariju predčasnih volitev Janez Janša napoveduje tako časovnico: decembra »obsodba predsednika SDS v procesu Trenta na prvi stopnji«, januarja 2025 »vložen obtožni predlog zoper predsednika vlade Roberta Goloba, izstop SD iz koalicije, padec vlade …«, februarja 2025 »razpis predčasnih volitev«, marca 2025 »obsodba predsednika SDS na drugi stopnji (pravnomočnost)« in aprila 2025 »predčasne volitve«.

Trije obtoženci

Predčasnih volitev zelo verjetno ne bo, saj je težko verjeti, da bi si poslanci, zlasti iz vladajoče Svobode, sami skrajšali mandat. Zelo verjetno pa je, da bo Janša v zadevi Trenta obsojen. Očitki specializiranega državnega tožilstva so namreč tako močni, da skorajda ni verjetno, da bi bil lahko oproščen. Kot izhaja iz obtožnice, je nekdanji direktor družbe Imos Branko Kastelic obtožen storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, nekdanji direktor družbe Eurogradnje Klemen Gantar in prvak SDS Janez Janša pa pomoči pri tem kaznivem dejanju.

Damjana Žišt

»Branko Kastelic je pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi Ivanu Janši pridobil veliko premoženjsko korist, izrabil svoj položaj, pri tem pa niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, Klemen Gantar in Ivan Janša pa sta mu pri izvršitvi kaznivega dejanja naklepoma pomagala …« piše v obtožnici.

Kot je znano, je Janša 31. marca 2005 od družbe Imos kupil trisobno stanovanje na Komenskega ulici 34 v Ljubljani, za katerega je kupnina znašala 236.115 evrov. Del kupnine je poravnal s prodajo enosobnega stanovanja na Neubergerjevi v Ljubljani, ki ga je Imos odkupil za 91.125 evrov, drugi del pa s prodajo zemljišča v Trenti, za katerega mu je družba Eurogradnje plačala 131.390 evrov, a ga  nato prodala Imosu za 146.625 evrov. Pozneje je še kupil dodatno parkirno mesto za 13.500 evrov, za kar je vzel kredit pri NLB.

Sporna je bila prodaja zemljišča v Trenti, za katero tožilstvo utemeljeno meni, da je bilo preplačano za okoli 110 tisoč evrov. Za toliko naj bi tudi Janša, sodeč po obtožnici, pridobil premoženjsko korist na škodo družbe Imos, Kastelic pa naj bi družbo še dodatno odškodoval z okoli 15 tisočakov, kolikor več je Imos plačal za zemljišče družbi Eurogradnje.

Primož Lavre

Za ruševine so mu ponujali 20 tisočakov

Zemljišče v Trenti je Janša kupil leta 1992 za 1.100.000 tolarjev, kar je v današnji vrednosti 4590 evrov. Šlo je za ostanke nekdanje kmetije, tri objekte, ruševine ali polruševine s pripadajočimi parcelami v skupni velikosti 15.613 m2, na katerih se ni smelo nič graditi. To je bil najbrž tudi razlog, da je leta 2001 kupil bolj primerno parcelo v Bovcu, gre za hišo z vrtom, parcela je velika 6032 m2, zanjo pa je plačal 55.000 evrov.

Zemljišče v Trenti je nameraval prodati, zato ga je že leta 2003 ponujal v prodajo družbi Imos. Takrat so vrednost tega zemljišča ocenili na 20.367 evrov. Cenitev je avgusta 2003 za Imos izdelala sodna cenilka Nikolaja Gilčvert Kogovšek.

»Iz poročila izhaja, da zemljišče ni komunalno opremljeno, da ni dovoza na parcele, da pa je možen dostop peš po viseči leseni brvi na jeklenicah z levega brega Soče, do katerega pa je možen dovoz iz regionalne ceste. V tč. 3.1. je opis stanovanjskega objekta: Stanje objekta je zelo slabo. Streha je na več delih porušena, zunanji in notranji omet odpada, tlaki so dotrajani, večina oken in vrat je dotrajanih.

Primož Lavre

Vhodna vrata so nova, v višjem delu je nekaj oken zamenjanih. Glede pomožnega objekta v tč. 3.2.  je ugotovila, da je stanje objekta zelo slabo, da je objekt dotrajan, da je streha na več delih porušena, zunanji in notranji omet odpada, tlakov, oken in vrat ni. V neposredni bližini objekta je razvalina (tč. 3.3.), ki je verjetno bila stanovanjski objekt. V času ogleda stoji še nekaj kamnitih zidov višine do 2.00 m. Strehe ni. Objekt je zaraščen,« piše v obtožnici.

Vse to je skoraj zagotovo vedel tudi Janša, ki je leta 2003 zaprosil za izdajo lokacijske informacije pri občini Bovec. V njej je dobil odgovor, »da gradnja novih objektov na navedenih parcelah ni možna, dopustna je le gradnja na obstoječih objektih v nespremenjeni funkciji, vendar zaradi dotrajanosti objektov na njih verjetno ni smotrno izvajati investicijskih vzdrževalnih del. Za ustreznejšo se kaže rekonstrukcija ali nadomestna gradnja, torej pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri slednji pa je potrebno opozoriti na bližino reke Soče s še ne določenim vodnim in priobalnim zemljiščem in na lego zemljišč in objektov v TNP (Triglavskem narodnem parku – op. p.), zato se investitorju pred nadaljnjimi odločitvami svetuje pridobitev informacije – pogojev MOPE – Agencije RS za okolje.«

V Imosu delali usluge »levim in desnim«

Dve leti pozneje, ko je Janša prevzel vlado, je cena njegovega ničvrednega zasebnega zemljišča v Trenti zrasla za več kot 110 tisoč evrov. Sodeč po obtožnici, je bil direktor Imosa Kastelic takrat zainteresiran za nakup Janševega zemljišča v Trenti, vendar pa je ta nakup izvedel preko družbe Eurogradnje, v kateri je imel desetodstotni lastniški delež.

Damjana Žišt

Kot je ugotovilo specializirano državno tožilstvo, je Imos zagotovil družbi Eurogradnje sredstva za nakup Janševih parcel s fiktivnim poslom, in sicer je 3. maja 2005 nakazal avans 200.188 evrov za gradnjo objekta v Fiesi. Nato je direktor Eurogradenj Gantar 15. septembra 2005 podpisal prodajno pogodbo z Janšo glede nakupa zemljišč v Trenti, ki jih je 20. julija 2006 prodal Imosu.

Zato verjetno tudi ni bilo naključje, da se je lahko Janša z družbo Imos dogovoril, da je drugi obrok plačal šele po prodaji zemljišča v Trenti družbi Eurogradnje. Prvi obrok 91.125 evrov (toliko je dobil za stanovanje na Neubergerjevi) je moral poravnati do 3. avgusta 2005, drugi obrok 131.390 evrov (toliko je dobil za zemljišča v Trenti) pa do konca septembra 2005. Tretji obrok (13.500 evrov za nakup dodatnega parkirnega prostora) pa je moral plačati do 15. oktobra 2005.

Čeprav je bila družba Imos ob tem poslu oškodovana za okoli 125 tisoč evrov, pa je bila to očitno politična odločitev, saj je družba zelo veliko poslovala z vlado, ki jo je takrat vodil Janša. Po podatkih erarja je družba Imos od 2005 do konca 2008 s proračunskimi uporabniki opravila za več kot 66,5 milijona evrov poslov (od skupno 123,7 milijona evrov vseh poslov s proračunskimi porabniki). Od tega največ z ministrstvom za šolstvo (32 milijonov evrov), ministrstvom za obrambo (5,9 milijona evrov) in ministrstvom za javno upravo (4,6 milijona evrov). Imos je pozneje končal v stečaju, enako usodo je imela tudi družba Eurogradnje.

Sašo Radej

Da je bil nakup Janševih parcel politična odločitev, je na pričanju na glavni obravnavi na sodišču septembra letos potrdila nekdanja članica nadzornega sveta Imosa Danica Vrtačnik. Ko se je leta 2008 začela gospodarska kriza, je nadzorni svet opozarjal vodstvo družbe, da je treba prodajati zaloge, torej zemljišča, ki so bila skupaj vredna okoli 25 milijonov. Takrat so tudi ugotovili, da je bil nakup zemljišča v Trenti nesmiseln, saj na njem ni bilo možno graditi apartmajskega naselja, kot si je zamislilo vodstvo Imosa.

»Ko je KPK nekaj let pozneje ugotovila, da so bile pri nakupu tega zemljišča storjene nepravilnosti, smo člani nadzornega sveta vprašali Mirka Mernika (šefa komerciale – op. p.), zakaj ga je Imos sploh kupil. Odgovoril nam je, da zato, ker smo 'delali usluge levim in desnim',« je na sodišču izpovedala Vrtačnikova, istega odgovora pa se je spomnil tudi priča Gregor Bajc, ki je bil takrat prav tako član nadzornega sveta Imosa.

Janševo sprenevedanje

Janša je na zagovoru pred sodiščem dejal, da je »eno najlepših parcel ob Soči v Trenti« kupil leta 1992: »Konec leta 2004 sem postal predsednik vlade, po ločitvi sem živel v majhnem stanovanju v Zupančičevi jami. Podana je bila varnostna ocena, da me v tem okolišu oziroma stanovanju varnostniki ne morejo dovolj varovati, zato sem se odločil za nakup novega stanovanja. Iskal sem možnost zamenjave mojih nepremičnin ali njihove prodaje za nakup primernejšega stanovanja. Tako sem zvedel za prodajo trisobnega stanovanja na Komenskega ulici, ki ga je prodajalo podjetje Imos.«

Leo Caharija

Dodal je še, da z direktorjem Kastelcem ni nikoli komuniciral v tej zadevi, ampak z drugimi zaposlenimi. Tudi Imosu je ponujal v prodajo posestvo v Trenti, vendar je podjetje zanj ponudilo prenizko ceno. »Za posestvo sem imel več kupcev, posebej ker je bila Slovenija leta 2004 sprejeta v EU in so pri nas nepremičnine lahko kupovali tudi tujci. Vendar v Trenti in ob Soči velja nenapisano pravilo, da se nepremičnine oziroma zemljišča ne prodajajo tujcem. Zato sem stanovanje prodal podjetju Eurogradnje. Da je kasneje Imos kupil moje nekdanje posestvo od Eurogradenj, sem zvedel od nekaterih medijev šele leta 2011, pred volitvami. /…/ Kaj sta imeli med seboj podjetji Eurogradnje in Imos, ne vem in me tudi ne zanima,« je še dejal Janša.

Prvak SDS se je na sodišču sprenevedal, da postopek izhaja iz cenitve nepremičnin na Gursu in da je zakon, ki obravnava take necenitve, neustaven, zato bi morali postopek ustaviti. Dejansko obtožnica temelji na cenitvi Gilčvert Kogovškove, ki jo je opravila za družbo Imos dve leti pred nakupom nepremičnin.

Tudi večina cenitev, ki so jih opravili za potrebe sodišča, pritrjuje državnemu tožilstvu. Še več, Breda Zorko, znana sicer iz afere Litijska, je vrednost nekdanjih Janševih nepremičnin v Trenti ocenila na 17.655 evrov, kar je celo manj kot Imosova cenilka. Združenje cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko pa je vrednost zemljišča ocenilo na od 22 do 24 tisoč evrov.

Mediaspeed

Izjemi sta Franc Nahtigal, ki je nepremičnine v Trenti ocenil na 110 tisočakov, in Anton Kožar, slednjega je najela obramba, ki je nepremičnine ocenil na dobrih 130 tisoč evrov. Na zaslišanju med sodno preiskavo je Janša celo zatrjeval, da je sam za parcele zahteval 150 tisoč evrov, ni pa povedal, kdo konkretno mu je za ničvredno zemljišče z ruševinami ponujal toliko denarja.

Manever na dražbi

Leta 2016 je zemljišče iz stečajne mase Imosa kupil na dražbi podjetnik Damjan Podjed in zanj odštel 127.500 evrov. Izklicna cena je bila 7600 evrov, toda Podjedu jo je uspelo zvišati skupaj z dražiteljema Dragom Selinškom in Gregorjem Jezo. Selinšek je ustanovitelj kasaškega društva Piramida, ki je imelo takrat blokirane račune, Jeza pa nekdanji član SDS, ki je v obdobju prve Janševe vlade vodil igralnico Hit Šentilj. Pozneje je bil zaradi sodelovanja pri rubežu skoraj milijona evrov z računa Elektrooptike, hčerinskega podjetja nekoč državne družbe Fotona, obsojen na zaporno kazen treh let in deset mesecev. Po podatkih portala Necenzurirano je Jeza povezan z Janševim prijateljem Rokom Snežičem.

Še preden je Podjed plačal kupnino, je nepremičnine že začel prodajati. Avgusta 2018 jih je za 13 tisoč evrov višjo ceno kupil širši javnosti neznani podjetnik Rok Rotovnik, ki se je takrat ukvarjal z mrežnim trženjem in prodajo avtomobilskih delov. Rotovnik je bil član nadzornega sveta slovaškega podjetja LTH, ki ga je pred tem vodil Jeza. Ob nakupu je dejal, da želi na zemljišču v Trenti postaviti »glamping« hiške. Za to bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ob veljavnem prostorskem načrtu ne more dobiti. Tako je tam še vedno kup ruševin in neuporabno zemljišče.

Damjana Žišt

Po prepričanju tožilstva je šlo zgolj za manever Janševih privržencev, s katerim bi sodišču skušali prikazati, da je bila cena, po kateri je prvak SDS prodal svoje nepremičnine, povsem realna. A po naših informacijah to pri vsej zadevi niti ni pomembno, za presojo sodišča naj bi bila ključna cenitev, ki jo je pred prodajo parcel naredila Imosova cenilka. Ta naj bi dokazovala, da so v Imosu in pred tem v Eurogradnjah od Janše zavestno kupili »mačka v žaklju«, da bi mu s tem omogočili premoženjsko korist.

Z drugimi besedami: če Janša takrat ne bi bil predsednik vlade, bi za nakup večjega stanovanja moral najeti najmanj 110 tisoč evrov kredita oziroma še več, če mu zemljišča v Trenti ne bi uspelo prodati. Zato je verjeti, da ga bo sodišče v tej zadevi obsodilo, kot napoveduje tudi Janša sam, prav tako bo lahko pravnomočno obsojen. Seveda, če medtem kazenski pregon ne bo zastaral, kar se v primeru zlorabe položaja zgodi dvajset let po storitvi kaznivega dejanja.

To se bo zgodilo prihodnje leto, in če sodni mlini ne bodo mleli dovolj hitro, se bo izognil zaporu. Zahvaljujoč predvsem manevrom svojega odvetnika Francija Matoza, ki je sodni postopek na vse načine zavlačeval z nerealnimi zahtevami za izločitev – od sodnikov, porotnikov do predsednikov sodišč, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem, pa do celo samih sodišč. Če pa bo sodba vendarle postala pravočasno pravnomočna, pa Janše tokrat iz zapora ne bo rešilo niti ustavno sodišče.