Začasni rezultati referenduma kažejo, da je vladajoča koalicija spet doživela poraz. Lani je prvak SDS Janez Janša zmagal na evropskih volitvah, letos pa že na dveh referendumih. Po začasnih rezultatih naj bi proti zakonu glasovalo več kot 53 odstotkov volivcev, za zakon pa manj kot 47 odstotkov.

Povsem drugače so volivci glasovali junija lani, ko so skupaj z evropskimi volitvami odločali tudi o evtanaziji. Takrat jih je na posvetovalnem referendumu evtanazijo podprlo 54,89 odstotka, proti jih je glasovalo 45,11 odstotka.

Zakaj se je torej razmerje moči v letu in pol spremenilo? Maja lani je evtanazijo podprlo 378.917 volivcev, nasprotnikov pa je bilo 311.429. Začasni neuradni rezultati kažejo, da se je na tokratnem referendumu število nasprotnikov precej povečalo, medtem ko je bilo podpornikov zakona celo manj.

Število nasprotnikov je zraslo na okoli 370 tisoč, medtem ko je podpornikov za zdaj (ko še niso preštete vse glasovnice) okoli 322 tisoč. Končni številki bosta seveda po preštetju vseh glasov višji, a ključno je vprašanje, zakaj je politični desnici oziroma nasprotnikom zakona uspelo na volišča pripeljati več volivcev kot lani ob sočasnih evropskih volitvah.

Ob tem se postavlja povsem utemeljeno vprašanje, koliko ljudi bo Golob sploh še lahko prepričal na volitvah čez štiri mesece. Če volivcev ne more prepričati, da podprejo zakone njegove vlade, kako jih bo prepričal, da mu zaupajo še en mandat?

Ob tem je treba poudariti, da je bila desnica oziroma desna sredina zmagovalka evropskih volitev: SDS je dosegla 30,59 odstotka glasov, NSI 7,68 odstotka, SLS pa (čeprav ni dobila evropskega poslanca) 7,21 odstotka. Skupaj 45,48 odstotka glasov, kar je veliko več kot vse tri koalicijske stranke skupaj, celo več kot skupaj z Vesno, ki jo je takrat kot špicenkandidat zastopal Vladimir Prebilič.

Tako je SDS v Evropskem parlamentu dobila štiri poslance, Svoboda dva, po enega pa še Prebilič, SD in NSI. Politična desnica je prejela pet poslancev, politična levica pa tri. Evropske volitve sicer niso primerljive z državnozborskimi, saj je na slednjih volilna udeležba veliko višja, toda rezultati kljub temu precej povedo, kakšni so politični trendi.

Maja letos je sledil referendum o izjemnih pokojninah za kulturnike, na katerih je desnica slavila z več kot 92 odstotki glasov, kar ni presenečenje, če vemo, da je vladajoča koalicija svoje volivce pozvala k bojkotu. Pomembnejše je, da na desnica na volišče pripeljala več kot 404 tisoč ljudi. Izgovori, da so bili med njimi tudi volivci strank levo od sredine, so seveda slaba tolažba.

Tudi zadnji referendum je pokazal, da je mobilizacijska moč Janševe SDS in politične desnice nasploh močnejša od vladnih strank vključno s Svobodo premierja Roberta Goloba. Glede na to, da je bil izid tesen že na lanskem referendumu, je bil zakon, ki so ga zdaj zavrnili volivci na referendumu, tvegano početje.

Ob tem se postavlja povsem utemeljeno vprašanje, koliko ljudi bo Golob sploh še lahko prepričal na volitvah čez štiri mesece. Če volivcev ne more prepričati, da podprejo zakone njegove vlade, kako jih bo prepričal, da mu zaupajo še en mandat?

Najbolj medvedjo uslugo mu ob tem delajo anketarji, ki so (denimo Mediana) prejšnjo nedeljo podpori zakona namerili dvakrat toliko odstotkov kot nasprotnikom, zdaj pa so slednji (sicer tesno, ampak kljub vsemu) zmagali. Kako resne so potemtakem ankete, ki kažejo, da Golobova Svoboda za Janševo SDS zaostaja le za nekaj odstotkov in da ga do volitev še vedno lahko ujame?

Po drugi strani pa drži, da je udeležba na državnozborskih volitvah višja kot na referendumih. Zadnjega referenduma se je udeležilo malo več kot 40 odstotkov volivcev, na državnozborske volitve pa jih pride med 50 in 70 odstotkov. Čez štiri mesece se bosta leva in desna stran vnovič pomerili. Takrat bomo videli, ali lahko Janša s svojimi zavezniki mobilizira še več ljudi in ali bo to dovolj, da se lahko vnovič povzpne na oblast. Vse je torej še odprto, rezultati bodo tesni kot na zadnjem referendumu.