Janez Janša kot državni sovražnik rdeče cosa nostre

Tožilec Andrej Ferlinc je včeraj več kot eno uro bral samo spisek »dokaznih predlogov« v zadevi patria, od katerih se niti en neposredno ne nanaša na Janeza Janšo. To je bila zanimiva »literatura«, saj je to branje v javnosti lahko ustvarilo vtis, da gre za zelo obsežne dokaze in da je torej obtožnica, ki jo spisala Branka Zobec  Hrastar, na trdih temeljih. V resnici je Ferlinc bral vse, kar se je pravzaprav dogajalo v predkazenskem postopku – recimo tudi celo vrsto zabeležk o zapisnikih o zasegu posameznih predmetov med preiskavami leta 2009 in podobno.

Več kot osemdeset strani dolga obtožnica prav zaradi vsega tega skuša tudi zelo umetno, zatorej nepravno dokazovati nekaj, česar se ne da dokazati. Ali, če vzamemo najbolj zgovorne primere: Janša bi lahko bil kriv, ker pozna Toneta Krkoviča in Jožeta Zagožna. Zato se v obtožnici večkrat na različnih mestih ponavlja in posebej poudarja, kako zaupna človeka sta bila omenjena dva v razmerju do Janše, kar naj bi bil dokaz, da je Janša o poslu s patrio moral vedeti prav vse in o vsem odločati. Torej tudi o korupciji. To eksplicitno v obtožnici nikjer ne piše, ker je pač sestavljena iz namigov in špekulacij in ker ni niti enega samega papirčka, ki bi dokazoval, da se je Janez Janša s to zadevo ukvarjal.  Da o tistem delu obtožnice, ki Janši očita, da se s predstavniki finske patrie ni hotel sestati, sploh ne govorim. Kaže, da je tožilka Zobec Hrastarjeva iznašla novo kaznivo dejanje: ko je nekdo kriv, ker ni hotel oropati banke v Ljubljani, čeprav je pri ropu sodelovala cela njegova družina. In ker so ropali ata, mama in sestra, je popolnoma nemogoče, da vreče ne bi držal še en sin oziroma brat, ki sicer ni bil v bližini oropane banke, ampak na počitnicah recimo v Portorožu.

Seveda je to popolnoma absurdno. Posebej seveda odzvanja tisti del obtožnice, ki je postal že «ljudsko izročilo«: da je Janša neznanega dne na neznanem kraju na neznan način prejel obljubo nagrade za nezakonito posredovanje. Takšna »obtožba« pa seveda je pravna sramota, pred katero se je med drugim tudi nemogoče braniti. Seveda moraš biti ekstremni sovražnik Janeza Janše, da verjameš, da je to kronski dokaz o njegovi skorumpiranosti v tem primeru.

Preprosto rečeno: Janeza Janše v aferi patria ni in če ga ni, imajo botri in organizatorji velikega poka težavo! Ko so tik pred volitvami 2008 organizirali to sramotno izmišljotino, ki naj bi za večno pokopala njihovega sovražnika številka ena, so pomagali na oblast svojim kvazi levičarjem, ki so v treh letih državo popeljali do popolnega ekonomskega, socialnega, a tudi pravnega razsula! Po vsem tem bi bilo logično, da se je veliko kriminalno dejanje zgodilo prav v mandatu Boruta Pahorja, ki je objektivno, po »liniji poveljevanja« kriv, da je Slovenija pred predčasnimi volitvami na ravni grške tragedije. In z njim Katarina Kresal in Gregor Golobič. Seveda so v ozadju skriti tvorci te koalicije in te vlade – od Milana Kučana, do velikega podpornika Zorana Jankovića, ki zdaj v imenu istih botrov naskakuje oblast. In če jo hoče dobiti, se mora rešiti najresnejšega tekmeca – Janeza Janšo.

Ta hip je več znanega o rabotah kandidata z liste stranke Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija – to je o Zoranu Jankoviću kot pa o Janezu Janši. Ta hip je Janković bolj obremenjen kot Janez Janša. Ta hip bi Zoran Janković moral imeti hude probleme z davčno upravo (način nakazila 129 tisoč evrov za urejanje njegove hiše!), moral bi odgovoriti – in to po resnici seveda – na številna vprašanja. Recimo, kakšno je njegovo pravo poslovno razmerje z njegovima sinovoma? Kaj je z Electo, ki je mati vseh Jankovićevih afer in težav? Za kolikšno vsoto je resnično sinovoma prodal to propadajočo in zadolženo firmo, saj je v zadnjem času navedel kar dva zelo različna podatka – od 9 milijonov evrov do samo okrog 150 tisoč evrov? Zakaj je lagal o dejanskem lastništvu  hiše v Grosupljem? Ali je mogoče »pozabil« še na kakšno premoženje, da mu ga ne bodo razkrivali novinarji in mediji? In kaj imajo o Janezu Janši – če odštejemo patrio, pri kateri imajo nič? Imajo skoraj dvajset let staro zgodbo o ilegalni trgovini z orožjem, pa nobenega stvarnega dokaza. Pišejo debele knjige o tem, pa v njih ni Janeza Janše in vse to v stilu rekla kazala za politikantske potrebe.

Nekoč je neki znani psihiater ob obisku visoke partijske delegacije  v psihiatrični bolnišnici dejal, da so časi malo čudni: nori so na svobodi, zdravi pa hospitalizirani. Tako nekako funkcionira tudi naša pravna država dveh hitrosti, kar danes priznavajo tudi najbolj previdni pravniki in odvetniki. Dežela, v kateri je mogoč takšen pravni konstrukt kot je obtožnica proti Janezu Janši, ni tista, ki se je rodila z osamosvojitvijo. Nekdo nam jo je ukradel in razprodal, zločinci pa za to niso nikdar odgovarjali.