Slovenski medijski prostor je povsem nedemokratičen in nepluralen. To ne velja zgolj za leve dominantne medije, ki obvladujejo večino medijskega prostora, temveč tudi za desne. Na desnici se že celotno tranzicijo upravičeno pritožujejo, da je medijski prostor zaradi nekritičnega odnosa levih medijev do levice in pretirano kritičnega odnosa do desnice izkrivljen. Zato v Sloveniji nimamo prave demokracije. Vendar svoj delež nedemokratičnosti prispevajo tudi na desnici, saj želijo na vsak način preprečiti kritiko desnice v desnih medijih in svojo težnjo po cenzuri skrivajo za najbolj prozornimi ideološkimi parolami.
To je očitno iz napadov na Reporter, ki ga vedno siloviteje napadajo na desnici – od desnih medijev (Demokracija, Politikis, Casnik.si, Nova24TV), desnih politikov, forumašev in tviterašev. Reporter jim gre v nos, ker sem v zadnjih mesecih v seriji člankov kritično pisala o napakah desnice in vodilnih desnih politikov v zadnjih 25 letih. Najbolj jih moti, da je moje pisanje zbudilo dvom o ponarodelem desnem konstruktu, da je za vse križe in težave desnice kriva izključno levica, predvsem Milan Kučan. Če pogledamo objektivna dejstva, to ne drži povsem, saj so na desnici v marsičem tudi sami krivi za dejansko stanje. V tranziciji so malodane vsi pomembni desni politiki (Pučnik, Janša, Rupel, Bavčar, Bučar, Peterle, brata Podobnik idr.) prostovoljno kolaborirali z levico (predvsem z LDS) ali s Kučanom, s čimer je desnica zapravila ves osamosvojitveni kapital.
Ker so na desnici slepi za lastne napake, jih vseskozi iščejo pri drugih. Lep primer tega je osamosvojitveni intervju Janeza Janše za Reporter, v katerem je napadel njegovo uredniško politiko in predvsem mene, češ da si ne prizadevamo za enotnost na desnici:»Težko bi rekel, da v uredniški politiki Reporterja prepoznavam trud za enotnost na desnici. Prej obratno. /…/ obračunavanje z nekaterimi posamezniki, ki so v času osamosvojitve nesporno imeli pozitivno vlogo, ravno ob 25. obletnici in podobno ni ravno prispevek k enotnosti na desnici.« (Reporter, 20. 6. 2016)
Vprašanje enotnosti ali neenotnosti desnice je ozko politično in nima nobene zveze z javnim interesom, ki ga mora Reporter kot medij zastopati. Povrh vsega je ravno Janša v zadnjih 25 letih s svojimi dejanji in besedami ogromno prispeval k neenotnosti desnice. Spomnimo, da je takoj po osamosvojitvi med prvimi razbil enotnost desnice oziroma Demosove vlade, ko je konec julija 1991 predlagal, naj Peterleta na premierskem stolčku zamenja Igor Bavčar. Janševo dejanje pomeni začetek neenotnosti in velikih zdrah na desnici, ki se vlečejo vse do danes. Kljub temu taisti Janša danes zahteva enotnost in cenzuro zgodovinskih dejstev, medtem ko je s svojim razbijanjem enotnosti Demosa in poskusom zamenjave Peterleta julija 1991 prvi pomagal levici?! Janša od padca svoje vlade 2013 vseskozi lajna o virantovanju, vendar »pozabi« povedati, da je on prvi virantoval na desnici, ko je sodeloval pri rušenju lastnega premierja.
Hkrati je Janša objektivna dejstva, ki sem jih zapisala v kolumnah o Peterletu, Bavčarju, Ruplu, Omanu, Bučarju in drugi osamosvojiteljih iz Demosa, označil za obračunavanje z osamosvojitelji. Halo, a sem prav prebrala?! Janši sem očitala tudi nedoslednost, da nenehno problematizira afero Depala vas, hkrati pa še danes tesno sodeluje z Igorjem Bavčarjem, ki je po izbruhu te afere podpisal javno pismo Drnovšku proti Janši. To pismo je bilo uvod v Janševo strmoglavljenje! Enako popustljivost sem današnji desnici očitala v odnosu do Rupla, sedanjega podpredsednika Zbora za republiko, ki je v letih 1994 in 1995 v zameno za politične funkcije na levici objavil niz člankov v levih dominantnih medijih, v katerih je napadal Janšo in ga ožigosal za nevarnega za demokracijo. Ne, za Janšo in desnico nista moteča Bavčar ali Rupel, temveč jih moti Reporter, kjer pišem o teh resničnih dejstvih.
Prav groteskno je, da se Janša v svoji kritiki Reporterja končno strinja celo s svojo veliko politično nasprotnico Ljudmilo Novak, s katero sta si sicer nenehno v laseh. Tako je Novakova soglašala z Janšo glede mojega pisanja v Reporterju: »S to trditvijo bi se celo strinjala, saj takšen medij, ki nenehno žali, natolcuje in piše laži o skoraj vseh strankah na desnici, najbolj pomaga prav levici.« (Časnik.si, 19. 7. 2016) V resnici je Novakova tista, ki v levih dominantnih medijih redno napada Janšo in se zaklinja, da z njim ne bo šla nikoli v koalicijo. Prav tako Novakove ne moti nedemokratičnost levih dominantnih medijev, ker v njih redno igra desnega klovna za levico. Ob vsem lažnem zavzemanju za demokratizacijo in enotnost desnice Novakovo očitno moti le Reporter, ker v njem razkrivamo napake desnice, ki jih želita Novakova in Janša pomesti pod preprogo. Na koncu sta me družno okrivila, da povzročam neenotnost na desnici in da sem nekakšna izpostava levice?!?
Najdlje je v svoji odkriti medijski nedemokratičnosti in nepluralnosti šel Janšev medijski vojak Dejan Kaloh, ustanovitelj desnega propagandističnega spletnega portala Politikis in strokovni sodelavec v poslanski skupini SDS. Kaloh je v tvitu neposredno pozval, da me morajo na Reporterju čim prej odsloviti (@PortalPolitikis, 29. 7. 2016). In to zgolj zato, ker sem na podlagi številnih resničnih dejstev v kolumni Slovenke in Slovenci, odprite oči: Putin in Trump sta eno in isto! (glej) opozorila na nedoslednost Kalohovega šefa Janše glede Donalda Trumpa, ki podpira Putinovo okupacijo Ukrajine, Janša pa se kljub temu navdušuje nad Trumpom. Ker se je Janša razglašal za nasprotnika Putinove agresije v Ukrajini, sem podvomila o njegovi doslednosti, Janša pa me je zato napadel na tviterju – seveda brez enega samega argumenta.
Pri tem je najhuje, da se na desnici nad svojimi napakami ne zamislijo, temveč kritiko v en glas označujejo za obračunavanja, žalitve, natolcevanja in laži. Seveda brez enega samega dokaza ali prikaza nasprotnih dejstev. To velja tudi za lažnega borca za svobodo govora Žigo Turka, ki brez dokazov trdi, da lažem in da ničesar ne argumentiram. Ker sem razkrila napake desnice, sem bila deležna tako absurdnih obtožb, da delam za Kučana in levico, čeprav sem v številnih kolumnah pozvala vodilne desne politike in stranke, naj vendarle nehajo kolaborirati s Kučanom in levico! Na desnici imajo res hude težave z logiko.
Histerični odzivi kažejo tudi na kronično pomanjkanje demokratičnosti in pluralnosti na desnici in v večini desnih medijev, ki niso zmožni minimalne samokritičnosti in soočenja z napakami desnice, temveč od Reporterja in mene inkvizicijsko zahtevajo, naj o tem molčimo. Tudi zaradi tega iz desnice ni nič.