Revija Reporter
Slovenija

Ker je Marjan Šarec skočil v prazen bazen, bo Janez Janša še tretjič predsednik vlade (ANALIZA)

Igor Kršinar

25. feb. 2020 17:29 Osveženo: 17:46 / 25. 2. 2020

Deli na:

V primeru Janševe izvolitve se bo lahko s pepelom posul odhajajoči premier Marjan Šarec, ker se mu računica z morebitnimi predčasnimi volitvami ne bo izšla, čeprav zdaj zatrjuje, da bi bil »morda bolj presenečen, če bi imeli predčasne volitve«.

Primož Lavre

Čeprav je danes pustni torek, pri predsedniku Borutu Pahorju ni bilo povorke z maskami, so mu pa vodje poslanskih skupin sporočili, da so se prvaki njihovih strank včeraj zvečer parafirali besedilo osnutka koalicijske pogodbe.

O novi koaliciji bodo danes zvečer razpravljali še organi vseh strank in če ne bo nobenih zapletov, bo jutri, na pepelnično sredo, Pahor državnemu zboru predlagal, naj za novega mandatarja izvolijo Janeza Janšo.

Danes zvečer bo tudi dokončno znano, koliko glasov ima nova Janševa koalicija. Za nekoliko večjo dramo je poskrbela LMŠ, ki je po poročanju Dela ponudila vsaj petim poslancem SMC ugodne volilne okraje na predčasnih volitvah, če zapustijo svojo stranko in se pridružijo njim.

Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič po srečanju s predsednikom Pahorjem ni znal povedati, koliko glasov bo SMC prispevala v podporo prvaku SDS Janezu Janši. Kot je dejal, naj bi odgovor na to vprašanje dala današnja seja sveta. Potrdil je tudi pritiske na stranko glede sodelovanja v Janševi vladi, vendar ni razkril podrobnosti.

Podobno skrivnosten je bil tudi vodja poslanske skupine NSI Jožef Horvat, ki je poudaril, da je še vse odprto in še ne more zagotoviti podpore poslanske skupine Janši za mandatarja, dokler o vstopu v vlado ne odloči svet stranke. Toda če bosta prvaku SDS zagotovila dovolj glasov SMC in Desus, ni pričakovati, da jih ne bi tudi NSI, sploh ker so že podpisali osnutek koalicijske pogodbe.

Če bo Pahor jutri predlagal Janšo za mandatarja, mora državni zbor opraviti volitve predsednika vlade v najprej v 48 urah, najpozneje pa v sedmih dneh od vložitve kandidature. To pomeni, da bi že v prihodnjem tednu lahko dobili novega predsednika vlade, Janša pa bi nato moral v 15 dneh predlagati kandidate za ministre v njegovi vladi.

Če bo šlo vse po načrtih, bi Janševa koalicija SDS, SMC, NSI in Desus lahko imela 47 glasov (odšteli smo poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki je danes še na tviterju sporočil, da si Janše ne želi za predsednika vlade), skupaj še z dvema poslancema narodnosti pa kar 49.

Seveda pa je možno, da bodo za Janšo glasovali še kateri od poslancev SNS in SAB, ki mu sicer nasprotujeta. Denimo, poslanec SAB Marko Bandelli je danes med čivkanjem z novinarko Financ Petro Sovdat sporočil: »Saj imamo 53 garantiranih glasov«. Pozneje pa se popravil, da »imajo«.

Če držijo Bandellijeve besede, potem prav nič ne more Janši preprečiti, da ne bi bil še tretjič izvoljen za predsednika vlade, pa tudi če bi k LMŠ prestopila polovica poslancev SMC, kar pa je zelo težko verjetno, da bi se lahko sploh zgodilo.

Kot smo že pisali, je prvak SMC Zdravko Počivalšek svoje poslance prepričeval v novo koalicijo po sistemu počasnega kuhanja žabe. Zorčiču, ki naj bi na začetku imel pomisleke, naj bi obljubili položaj predsednika državnega zbora oziroma ministra za pravosodje.

Janji Sluga, ki spada med najbolj skeptične, bi v prvem primeru pripadla funkcija vodje poslanske skupine, v drugem primeru pa bi bila lahko v igri za (prvo) predsednico državnega zbora. Mimogrede, to predpostavko je od pisca teh vrstic na svojem portalu prepisal politik, našemljen v novinarja, ki sicer drugim novinarjem očita prepisovanja oziroma podpisovanje pod tekste drugih.

Prvak SMC Zdravko Počivalšek svoje poslance prepričeval v novo koalicijo po sistemu počasnega kuhanja žabe.

Bobo

Isti politik novinar, ki je s svojo Janševo satelitsko stranko na zadnjih državnozborskih volitvah napihal 0,88 odstotka, je na tviterju objavil tudi verjetno ministrsko zasedbo v tretji Janševi vladi. Tako naj bi SDS zasedla pet resorjev plus dva brez listnice, SMC štiri, NSI tri in Desus dva.

Ministrstvo za zunanje zadeve naj bi prevzel Anže Logar (SDS), finance Andrej Šircelj (SDS), notranje zadeve Zvone Černač (SDS), kulturo Damjan Damjanovič (SDS), okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS), gospodarstvo naj bi še naprej vodil Zdravko Počivalšek (SMC), pravosodje bi vodil Igor Zorčič (SMC), izobraževanje Mitja Slavinec (SMC), javno upravo Nejc Brezovar (SMC), obrambo Matej Tonin (NSI), infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSI), delo in socialo Cveto Uršič (NSI), kmetijstvo bi obdržala Aleksandra Pivec (Desus), na čelo resorja za zdravje pa bi se vrnil Tomaž Gantar (Desus), ki je bil minister že v drugi Janševi vladi in se je premierjem zelo dobro ujel.

Janez Janša je na omenjeni tvit svojega satelitskega politika čivknil: »Ne prehitevajmo. Vse lepo po vrsti. Nobenih spiskov še ni. Vlado volijo poslanci DZ.« Po drugi strani pa je Horvat potrdil, da bi NSI v vladi dobila resorje za obrambo, delo in socialo ter infrastrukturo, vendar dokončnega izbora kandidatov nimajo, imajo pa nabor možnih kandidatov.

Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša pa je po srečanju s Pahorjem povedal, da osnutek koalicijske pogodbe predvideva tudi urad za demografijo, ki bi ga prevzel minister iz vrst Desusa. Torej bi imeli tri ministre, enako kot NSI, ki ima dva poslanca več, kar morda vendarle pomeni, da bi slednji pripadel še položaj predsednika državnega zbora, ki ga zasedel Jožef Horvat. Ali pa ga Janša spet ponižuje NSI, češ da itak mora biti zraven.

Če bo Pahor jutri predlagal Janšo za mandatarja, mora državni zbor opraviti volitve predsednika vlade v najprej v 48 urah, najpozneje pa v sedmih dneh od vložitve kandidature. To pomeni, da bi že v prihodnjem tednu lahko dobili novega predsednika vlade, Janša pa bi nato moral v 15 dneh predlagati kandidate za ministre v njegovi vladi.

Z odhodom v opozicijo bo Šarčeva LMŠ delila usodo s SD, Levico in SAB ter se s prvima borila za prvenstvo na politični levici oziroma skupaj s slednjo za obstanek v parlamentu.

Primož Lavre

V primeru Janševe izvolitve se bo lahko s pepelom posul odhajajoči premier Marjan Šarec, ker se mu računica z morebitnimi predčasnimi volitvami ne bo izšla, čeprav zdaj zatrjuje, da bi bil »morda bolj presenečen, če bi imeli predčasne volitve«.

Najbrž gre za (pustno) šalo, saj je vseskozi računal na predčasne volitve, na katerih bi lahko unovčil svojo zelo visoko javno podporo, ki pa je po mesecu že precej padla. Še več, z odhodom v opozicijo bo njegova LMŠ delila usodo s SD, Levico in SAB ter se s prvima borila za prvenstvo na politični levici oziroma skupaj s slednjo za obstanek v parlamentu.

Premier Šarec, ki še vedno ne razume, da je njegovo vlado zrušila Levica, res ne razume ničesar. Ne le, da je s svojim odstopom skočil v prazen bazen, ampak z zaklinjanjem na sodelovanje s skrajno levico skače (v prazen bazen) na glavo.

Po bitki smo res lahko vsi generali, a vendar je Šarec kot predsednik vlade naredil tri ključne napake, zaradi katerih se poslavlja iz prve politične lige. Najprej, da na evropskih volitvah ni sestavil skupne liste s SMC (ne pa nujno tudi z SAB). Tako bi lahko dobil bolj kompetentnega nosilca ali nosilko evropske liste, Mira Cerarja bi predlagal za evropskega komisarja in izpeljal združitev obeh strank. V takem primeru bi imel 23 poslancev in mu poslanci SMC ne bi mogli pobegniti k Janši.

Druga napaka je bila v tem, da po odhodu Levice v koalicijo ni pritegnil NSI, ki je bila avgusta lani še pripravljena na sporazum o projektnem sodelovanju, vendar ker se zanjo ni zmenil, mu je po odhodu Levice tudi NSI obrnila hrbet. Namesto širših političnih interesov so prevladale osebne zamere iz Kamnika, od koder sta oba predsednika strank.

Druga napaka Marjana Šarca je bila v tem, da po odhodu Levice v koalicijo ni pritegnil NSI.

Bobo

Tretja napaka pa je bil način njegovega odstopa, saj bi bilo bolj državotvorno, če bi vezal zaupnico vladi na kakšen pomemben zakon ali na izvolitev novih ministrov, kot sta to kot premierja storila Janez Drnovšek in Borut Pahor. Morda bi bilo bolje, če bi se poslovil skupaj z Angeliko Mlinar, ki je sicer bila izvoljena za ministrico, a ni dobila 46 glasov, kot bi jih morala dobiti v tem primeru.

Tako pa je zgledalo, kot da je vrgel puško v koruzo, potem ko je odstopil finančni minister, zdravstveni pa je prav tako hotel odstopiti, oba zaradi predloga zakona o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je poslanski skupini LMŠ vsilila Levica, Šarec pa je raje kot svoja ministra poslušal zblojene poslance Levice.

In na koncu je v intervjujih po odstopu celo hvalil Levico in ji obljubljal članstvo v svoji vladi, če jo bo še kdaj sestavljal. Premier, ki še vedno ne razume, da je njegovo vlado zrušila Levica, res ne razume ničesar. Ne le, da je s svojim odstopom skočil v prazen bazen, ampak z zaklinjanjem na sodelovanje s skrajno levico skače (v prazen bazen) na glavo.