Na petkovi ustanovni seji državnega zbora se bodo prvič pokazala realna politična razmerja po volitvah. Za zdaj je edini, še vedno neuradni kandidat za predsednika DZ vodja poslanske skupine NSI Janez Cigler Kralj, ki naj bi ga na ta položaj predlagali v matični poslanski skupini NSI-SLS-Fokus.

Neuradno se govori, da naj bi užival tudi podporo Demokratov in Resnice, s katerima trojček okoli NSI tvori tako imenovani tretji blok. Toda iz obeh strank še nismo dobili odgovora na vprašanje, ali bosta imeli svojega kandidata ali bosta podprli Ciglerja Kralja.

Do izvolitve predsednika bo sejo vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov, ki bi lahko bil tudi njihov kandidat za predsednika DZ. V Resnici pa bi lahko na ta položaj predlagali predsednika Zorana Stevanovića.

Če ne Demokrati in ne Resnica ne bosta imeli svojega kandidata, potem verjetno držijo kuloarske govorice, da je že vse dogovorjeno za desno koalicijo pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Za njegovo stranko je pričakovati, da bo Ciglerja Kralja podprla.

Po naših informacijah sedanje tri vladajoče stranke naj ne bi imele svojega kandidata. Kot je slišati, naj bi v Levici že jasno sporočili, da ne bodo predlagali svojega kandidata, tudi v SD so se temu položaju odrekli in čakajo, če bo kandidata predlagala Svoboda. V slednji pa verjetno čakajo na Demokrate, saj bodo brez njih zelo težko sestavili novo vladno koalicijo.

Če ne Demokrati in ne Resnica ne bosta imeli svojega kandidata, potem verjetno držijo kuloarske govorice, da je že vse dogovorjeno za desno koalicijo pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Za njegovo stranko je pričakovati, da bo Ciglerja Kralja podprla.

Seveda ni nujno, da bo izvolitev predsednika državnega zbora že pomenila obris nove koalicije. Denimo, leta 2018 je bil na ta položaj z 80 poslanskimi glasovi izvoljen takratni prvak NSI Matej Tonin, ki pa je po oblikovanju vlade Marjana Šarca odstopil, saj NSI ni vstopila vanjo. Zelo nejasno je bilo tudi leta 1996, ko je bil za predsednika DZ z 82 glasovi izvoljen Janez Podobnik. Takrat SLS ni podprla za mandatarja Janeza Drnovška, a je pozneje vendarle vstopila v njegovo vlado.

Leta 2011 pa je izvolitev Gregorja Viranta vodila v koalicijo druge Janševe vlade, potem ko ni uspelo koalicije sestaviti relativnemu zmagovalcu Zoranu Jankoviću. A tudi Janševa vlada se je po dobrem letu poslovila, ko jo je zamenjala vlada Alenke Bratušek s povsem drugačno koalicijsko sestavo.

Običajno je predsednik državnega zbora iz druge (največje) koalicijske stranke. V prejšnjem mandatu pa si je ta položaj priborila največja stranka Gibanje Svoboda, ki je to funkcijo zaupala Urški Klakočar Zupančič, podobno je v času vlade Mira Cerarja državni zbor vodil Milan Brglez, ki se je v naslednjem mandatu pridružil SD. Tudi v času prve Janševe vlade so ta položaj obdržali v SDS, in sicer je hram demokracije vodil France Cukjati.

Predsednika državnega zbora poslanci volijo na tajnem glasovanju, na katerem mora dobiti najmanj 46 glasov. Cigler Kralj bi v primeru podpore vseh treh skupin tretjega bloka in SDS lahko dobil 48 glasov oziroma celo 50, če bi ga podprla tudi poslanca narodnih manjšin. Precej odprto pa bi bilo, če bi svojega kandidata predlagali tudi Demokrati ali Resnica ali oboji.

Po izvolitvi predsednika državnega zbora bodo poslanci volili mandatarja oziroma predsednika vlade, ki mora prav tako na tajnem glasovanju dobiti najmanj 46 glasov. Sedanji premier in relativni zmagovalec volitev lahko trenutno računa na 40 glasov Svobode, SD in Levice-Vesne. Demokrati Anžeta Logarja so začasno izstopili iz pogajanj, prvak Resnice Zoran Stevanović pa zatrjuje, da ne bo podprl nikogar od obeh favoritov, torej ne Roberta Goloba ne Janeza Janšo.

O mandatarju lahko poslanci odločajo trikrat. Na prvih dveh glasovanjih mora dobiti absolutno večino glasov, torej najmanj 46, na tretjem pa zadostuje relativna večina. Če denimo Stevanović ne bi podprl ne Goloba ne Janše in bi se glasovanja vzdržal, bi Janši za izvolitev za mandatarja zadostovalo 43 glasov SDS, trojčka NSI in Logarjevih Demokratov.

Za izvolitev vlade pa zadostuje navadna večina poslancev, vendar jih mora biti navzočih več kot polovica. Glasovanje o vladi ni tajno, ampak jo poslanci volijo z glasovalnimi tipkami. Če vlada ni v celoti izvoljena, se lahko glasuje o ministrih posamično, vendar pa je vlada sestavljena, če je izvoljena več kot dve tretjini ministrov.