Šušteršič sicer meni, da koalicijski sporazum "nekaj upanja" daje zlasti na področju korupcije, razdolževanje podjetij, nekaj zanimivih idej je tudi na trgu dela. Pogreša pa jasne opredelitve in cilje glede proračuna, pri privatizaciji je več omejitev kot zavez, ni omenjena velikost javnega sektorja.
Tega bi morali po njegovem mnenju zmanjšati za vsaj 10 odstotkov, uvedel bi tudi osebno odgovornost za vse uradnike. Med ukrepi, ki bi jih moral izpeljati finančni minister Dušan Mramor, je po njegovi oceni razbremenitev stroškov dela - s socialno kapico.
Po njegovem mnenju ne bi bil "noben problem" prihodnje leto doseči cilj znižanja proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, a ga najbrž ne bomo, ker da "se bo našlo veliko izgovorov". "Morda bomo to dosegli čez dve leti," je dejal in dodal, da ga to v tem trenutku najmanj skrbi. Skrbi ga namreč, da ne bo pravih reform, ne pokojninske, ne trga dela, ne zdravstvene.
Šušteršič glede zelene davčne reforme načeloma nima problema z obdavčevanjem onesnaževanja, "ni pa to neka zlata jama". Bolje namreč to kot delo ali kapital. "Vsak dvig davkov, ki bi bil narejen, bi moral biti narejen za to, da se nek drug zniža," je dodal.
Jaklič je dal koalicijski sporazum "hitro na stran", ker je ocenil, da na njegovi osnovi "ne morejo vladati". Trenutni vladi gresta po njegovem mnenju zdaj na roke dve "pomembnejši" temi: Bruselj in dogajanje v parlamentu.
Izpostavil je, da smo pred izzivom vstopa v inovativno družbo, dokument pa tej temi ne posveča pozornosti. Tehnološko revolucijo vidi kot izziv, na področju znanosti potencial imamo.
Zanj je sicer ključen problem reforma javne uprave. Te ne vidi v linearnem krčenju, pač pa je treba po njegovem mnenju urediti procese, ki bodo vodili v vitko in učinkovito javno upravo.
Kot je še dejal Jaklič, smo "pogrnili" pri gospodarjenju s premoženjem, saj da smo se usmerili plenilsko. Resno bi se morali začeti ukvarjati s sanacijo in razdolževanjem gospodarstva. To bi reševal s kapitalom, in sicer s t.i. turnaround skladi, eno od oblik zasebnega kapitala.
Mastenu se preširoka debata o koalicijskem sporazumu zdi nesmiselna, saj da ta dokument ne daje veliko osnove za nič, na podlagi česar bi lahko sklepali o trdnih obrisih ekonomske politike te vlade. V njem predvsem pogreša pravi vpogled v probleme gospodarstva.
Poudaril je, da ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi primanjkuje lastniškega kapitala, ni problem premalo posojil. Po njegovih pojasnilih je Evropska centralna banka pripravila ukrepe, ki ustvarjajo priložnosti na področju financiranja. Napovedala je program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, in kritih obveznic bank. "Zdaj bo ustvarjen trg za to, denar bo," je dejal in dodal, da pa bo treba spremeniti paradigmo financiranja gospodarstva.