Izvedenec ni mogel povedati, ali je prišlo do popravljanja številk na prijavi premoženja Uroša Rotnika

Keržan je prvo mnenje podal leta 2016, ko je primerjal dve listini, prvo, na kateri je bilo napisano, da je Rotnik prijavil za 300.000 evrov premoženja, in drugo, na kateri je bilo napisano, da ima za 3,3 milijona evrov premoženja.

Kot je dejal, je dobil zelo slabo gradivo, zato ni mogel ugotovili, ali je prišlo do popravljanja druge trojke pri številki 3,3 milijona evrov.

Na poziv sodišča je letos izdelal tudi drugo izvedensko mnenje, v katerem je zapisal, da primerjava obeh trojk pri omenjeni številki ni možna in da ni bilo moč ugotoviti, ali je bila prva trojka napisana z isto roko.

Tožilca Mateja Oštirja je zanimalo, zakaj je črta pod katero je zapisana številka 300.000 evrov odebeljena, je Keržan odgovoril, da je to lahko posledica brisanja prve trojke pri številki 3,3 milijona evrov.

Dejal je še, da ni mogel ugotoviti, ali je bilo kaj izbrisanega z omenjenih listin.

Sodišče je zaslišalo tudi kriminalista Mitjo Nerata, ki je vodil preiskavo glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). V okviru preiskave so Rotnika zaslišali leta 2012. Nerat je dejal, da so med preiskavo ugotovili, da je imel Rotnik konec leta 2006 prijavljeno premoženje v višini 5,3 milijona evrov. Temu je Rotnik ugovarjal, ker, kot je dejal, Slovenija leta 2006 še ni uvedla evra.

Ker so ugotovili sporen prirast premoženja, so kriminalisti pri Rotniku leta 2013 opravili tudi hišno preiskavo. Po Neratovih besedah so ga vprašali, kje hrani 3,3 milijona evrov gotovine, ki naj bi izhajala iz provizij pri gradnji Teša 6, a jim je dejal, da na to vprašanje ne bo odgovoril.

Po Neratovi oceni je Rotnik želel legalizirati denar, ki ga je prejel kot provizijo.

Kriminalisti so pri Rotniku hišno preiskavo opravili tudi leta 2014, ko je bil direktor Komunalnega podjetja Velenje. Zato je sodišče danes zaslišalo tudi zaposlena v tem podjetju, in sicer Dejana Valenčaka in Natašo Šket Ribezel, ki sta bili priči pri preiskavi. Zaradi časovne odmaknjenosti se danes nista mogla spomniti veliko njenih podrobnosti.

Na vprašanje tožilca, ali je Rotnik kriminalistom takrat sam vročil listino o svojem premoženju, kot izhaja iz policijskega zapisnika, sta obe priči zatrdili, da Rotnik tega ni storil, kar je danes tudi sam vnovič zatrdil.

Rotnik, za katerega na celjskem sodišču teče sojenje tudi zaradi obtožb o kaznivih dejanjih preprečitve dokazovanja in krive ovadbe, v katerem sta še dva soobtožena, je ponovil, da je izvirno listino o prijavi svojega premoženja maja 2013 oddal pristojni davčni inšpektorici. V njej je prijavil 1,7 milijona evrov premoženja, od tega je bilo njegovega osebnega premoženja za 980.000 evrov, preostanek se je nanašal na družinsko premoženje.

Novembra 2013 je na pogovoru z davčnim inšpektorjem v Ljubljani, ko mu je ta vročil sklep o zavarovanju premoženja, prvič opazil zapis, da je prijavil premoženje v višini 3,3 milijona evrov, je dodal.

Tožilec Oštir Rotniku očita, da je novembra 2013 na finančni upravi v Ljubljani protipravno odvzel omenjeno listino, da je to storil na predrzen način, ter da je s tem otežil postopek dokazovanja njegovega premoženja. Zagrožena kazen za kaznivi dejanji preprečitve dokazovanja in tatvine dokumenta je do pet let zapora.

Sodišče je danes nameravalo zaslišati tudi Rotnikovo nekdanjo odvetnico Varjo Holec, a se ta že drugič ni odzvala na vabilo. Zato je sodnik Marko Brišnik napovedal, da bo moral poiskati drugačen način vabljenja Holčeve na sodišče. Sojenje Rotniku se bo nadaljevalo septembra, tožilec pa izrek kazni pričakuje še letos.