Revija Reporter
Slovenija

Izvedenec: Ivica naj bi bila zmanjšano prištevna, ko naj bi zadavila in s polenom potolkla 88-letno mater

STA

1. avg. 2019 6:00

Deli na:

Ivica Kalšek

STA

Včerajšnje nadaljevanje sojenja 63-letni Ivici Kalšek, ki ji tožilstvo očita umor matere marca letos v vasici Ošelj nad Slovensko Bistrico, je bilo namenjeno pričanju patologa Rajka Kavalarja. Sodišču je pojasnil okoliščine glede možnega sosledja dogajanja v tragičnem družinskem obračunu. Obtožena namreč zavrača očitek o umoru na zahrbten način.

Patolog je pojasnil, da so sledi traku predpasnika pri umorjeni našli na sprednji strani, kjer so tudi dihalne poti, žrtev pa se v primeru dušenja skuša braniti in odstraniti predmet, ki ga duši. V primeru 88-letne ženice znakov odrgnin ali sledi nohtov v področju vratu ni bilo, prav tako ni bilo vidnih sledov poskusa odstranitve traku, s katerim je bila zadavljena.

Po njegovem mnenju se žrtev ne bi mogla braniti samo, če bi že pred tem izgubila zavest, kar pa sledi zagovoru obrambe, da so bile roke žrtve ohlapne.

Tožilca Simona Grahornika so zanimale tudi podrobnosti glede najdene količine krvi na kraju dogodka, ki je bila posledica poškodb glave. Ker je umorjena uživala zdravila proti strjevanju krvi, ga je zanimalo, ali bi lahko bila zaradi njih količina krvi večja, kot če jih ne bi uživala in to tudi po smrti, čemur je patolog Kavalar pritrdil.

Na vprašanje tožilca, ali je torej mogoče, da je obtožena svojo mati najprej zadavila in jo s polenom nekajkrat udarila šele, ko je ta bila že mrtva, je patolog odvrnil, da dopušča tudi to možnost.

Sojenje Kalškovi se bo predvidoma s sklepnimi besedami nadaljevalo 23. avgusta, tožilstvo pa je doslej vztrajalo, da je dejanje storila na zahrbten način.

Izvedenec psihiatrije Mladen Vrabič naj bi na sicer za javnost zaprtimi vrati sodišča neuradno ocenil, da je bila obtožena v času dejanja zmanjšano prištevna, a ne bistveno, da pa je bilo njeno dejanje posledica močne čustvene razdraženosti.

Kalškova je v svojem zagovoru povedala, da ji je mati očitala odgovornost za bratovo smrt nekaj dni prej, kar jo je močno prizadelo, saj sta se z materjo dotlej vedno dobro razumeli.

Tudi njen mož, sin, hči in sestra so kot priče potrdili, da med ženskama nikoli prej ni bilo konfliktov in da sta bili močno navezani druga na drugo. Povedali so, da je bila vsa družina v tistem času močno pretresena zaradi bratovega samomora, Ivica pa da je po njegovi smrti še bolj pomagala materi kot prej. Nihče od njih zato ne more razumeti, kako je lahko prišlo do nasilja, ko pa sta bili mati in hči vedno v dobrih odnosih.