»Kriminalisti smo naredili vse, kar je bilo možno. Sodišče je vse dokaze sčasoma izločilo, ker so bili po njihovem pomanjkljivo pridobljeni. Izločili so tudi dokaz, da je Kamenik dva dni pred umori v Tekačevem kupil dušilec in laserski merek. Kje je razlog za ta fiasko? V šlamastiki preiskovalnega sodnika, ki je bil zmeden na kraju zločina in ni pravilo usmerjal prisotnih policistov. Kontaminiran je bil kraj zločina, tudi fotografi so takrat kar hodili po zastraženem prizorišču in fotografirali. Kamenikova obramba, ki je stala ogromno denarja, me prav zanima iz kakšnih virov je bilo to plačano, je vse to izkoristila v svoj prid. Na koncu vedno zmaga tista stran na sodišču, ki ima več denarja in je bolj agresivna.«
Kje je razlog za ta fiasko? V šlamastiki preiskovalnega sodnika, ki je bil zmeden na kraju zločina in ni pravilo usmerjal prisotnih policistov. Kontaminiran je bil kraj zločina, tudi fotografi so takrat kar hodili po zastraženem prizorišču in fotografirali. Kamenikova obramba, ki je stala ogromno denarja, me prav zanima iz kakšnih virov je bilo to plačano, je vse to izkoristila v svoj prid.
»Tisti odtis stopala je bil pridobljen na takrat najbolj idealen možen način,« pravi upokojeni kriminalist Darko Delakorda, ki je leta 1997 bil na prizorišču zločina in tudi v hišni preiskavi v Kamenikovem stanovanju. »Očitek, ki ga zdaj sodišče plasira, češ da smo bili nestrokovni ali da je preiskovalni sodnik izdal odredbo na podlagi premalo pridobljenih podatkov, ko smo šli h Kameniku domov, češ da je bila premalo utemeljena, to je malo za lase privlečeno. Jasno je, da so zdaj vsi pametni po toliko letih, vem pa, da smo takrat naredili vse, kar se je dalo, zraven so bili sodniki, tožilci, ves pravosodni sistem. Nenazadnje je bil Kamenik zaradi teh zločinov tudi obsojen. Vedel sem, ko bo šla zgodba na sodišču naprej, se tega tam vsi oprimejo, potem je to pričakovani neuspeh.
V nekem demokratičnem sistemu, v Nemčiji na primer ali kjerkoli drugje, se je vedno tehtalo, kaj ima večjo težo, dokazi za ali proti. Pri nas pa so zahtevali, da je vse stoodstotno. Takšnega dokaza ni. Vse dokaze vreči v en koš, kar smo pridobili v hišni preiskavi in tudi na prizorišču zločina, ni pošteno. Sam sem bil v ekipi, ki je odnesla te športne čevlje k švicarskim forenzikom, kjer so govorili najprej eno, potem pa so diametralno spremenili svoje poročilo in kar nenadoma nič več ni bilo v redu. Pri reševanju tega primera so kriminalisti delali vsa ta leta, pridobili so tudi DNK, vendar je bilo vse to sodišču očitno premalo. Zdaj je Kamenik spet oproščen. Vsakdo lahko po svoje razmišlja, zakaj in čemu. Na podlagi pridobljenih dokazov glede droge je pa kar veliko denarja dobil v Srbiji, na Hrvaškem, nenazadnje tudi pri nas.«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA