Izbor po domače v Luki Koper

S temi razmerami je bila povezana tudi poletna stavka, ki je ohromila delovanje v Luki. Na podlagi glasnih protestov in stavk je nastalo omizje, ki naj bi korenito poseglo v razmere in uredilo način nekoliko anarhičnega izbora izvajalcev pristaniških storilcev (IPS). A tudi ta poskus je iz bolj ali manj (ne)znanih razlogov padel v vodo. Pogodbo, ki so jo IPS sicer podpisali, je pripravila Luka Koper sama. Po mnenju naših sogovornikov iz vrst nekaterih izvajalcev zdaj razmere niso nič boljše.

Je Luka Koper obšla zakonodajo?

Kakšni očitki sploh letijo na Luko Koper? Pravzaprav taki, da pri izboru izvajalcev pristaniških storitev odgovorni v Luki radi obidejo zakonodajo, da bi tako zmanjšali svoje stroške in lažje postavljali pogoje izvajalcem, ki bi morali biti povsem samostojni. Razmere, kakršne nam je v krajšem intervjuju naslikal Aleksander Krebelj, potrjujejo tudi drugi akterji, v Luki Koper pa to vztrajno zanikajo. Dejansko gre za to, da naj bi bili izvajalci bolj ali manj namišljena podjetja, po katerih deluje Luka Koper.

Z izvajalci so, po mnenju naših sogovornikov, sklepali take pogodbe, ki so sicer čim bolj ustrezale pogodbam za opravljanje storitev, a je šlo za »izposojo« delovne sile drugim podjetjem ali sami Luki. To je konec lanskega avgusta za Finance potrdil tudi Boris Ružič, vršilec dolžnosti inšpektorja za delo, ki je še pojasnil, da so v primerih, ko je po vsebini šlo za izposojo delavcev drugim delodajalcem, sklepali pogodbe o medsebojnem sodelovanju in jih poimenovali kooperativne pogodbe, pogodbe o izvajanju storitev ali pogodbe o najemu opreme. Tako so delodajalci po njegovem mnenju obšli delovnopravno, gospodarsko in socialno zakonodajo.

V praksi naj bi zadeve potekale takole: Luka Koper naj bi izbirala IPS. Namesto da bi se z njimi vnaprej dogovorila za obseg dela in natančno določila, kaj je treba narediti, naj bi posameznega izvajalca iz Luke vsak dan klicali in mu sporočili le, koliko delavcev potrebujejo in kje jih potrebujejo. Na delovišču naj bi delavce posameznega izvajalca prevzemali zaposleni v Luki Koper ali pa delovodje drugih podjetij – izvajalcev.

Luka Koper naj bi tako posamezne IPS uporabljala samo kot obvode in sama koordinirala delo, ki ji pravnoformalno ne pripada. Podjetja in njihovi odgovorni pa naj najpogosteje ne bi vedeli za program  in količino dela niti za naslednji dan. Pravzaprav naj bi dokumentov ali listin, ki urejajo delo izvajalcev, sploh ne bi bilo. Izvajalci se tudi ne izbirajo na javnih razpisih.

Skratka gre za področje, na katerem vlada precejšnja zmeda in nejasnost, kljub temu da je sodišče potrdilo navedbe Luke, da gre v primeru IPS za izvajanje storitev in ne za posojanje delavcev. Izvor vseh teh nedoslednosti pa je dejansko v Luki Koper: podlago za zmedo z izvajalci najdemo v spremembi strategije ravnanja z delovno silo, ki jo je Luka sprejela 15. novembra 2007. Med sklepi namreč pod točko 6 najdemo tudi tako formulacijo: »Izvede se vse potrebne aktivnosti, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odobri oz. planira povečanje kvote (v skladu s predvidenimi potrebami dobaviteljev) delovnih dovoljenj za luškotransportne delavce za leto 2008.« Z nekoliko bolj preprostimi besedami to pomeni, da si je Luka Koper med drugim zadala tudi to nalogo, da na ministrstvu sama poskrbi za delovna dovoljenja delavcev, ki so zaposleni pri drugih podjetjih (pri tistih, ki so odgovorna za transportne dejavnosti). Seveda je to povsem nerazumljivo.

VEČ V TISKANI IZDAJI