Ivan Radan bo stopil pred sodnika

Afera je v medije prišla 7. januarja lani. Sprva se je govorilo o tem, da je v ljubljanskem kliničnem centru zdravnik Ivan Radan konec leta 2014 z mešanico kalija in morfija evtanaziral na smrt bolnega starejšega moškega. Kriminalistična preiskava ostalih smrti Radanovih bolnikov pa je pokazala na sumljive okoliščine smrti še sedmih ljudi.

Na koncu so zdravnika, ki je v priporu od 18. maja lani, obtožili šestih umorov iz morilske sle. Izvršil naj bi jih na intenzivni negi nevrološke klinike - gre za oddelek, kjer se zdravijo kritično bolni - v dveh letih, preden so ga odkrili. Prvi primer sumljive smrti naj bi tako segal v 14. september 2012, zadnji pa je odmevni primer iz 16. decembra 2014.

Vsem bolnikom, ki naj bi jih Radan umoril, je bilo skupno to, da so bili hudo bolni in na koncu življenja, zato so zdravniki odločili, da jih ne bodo več aktivno zdravili in bodo tako umrli po naravni poti, neuradno piše v obtožnici.

Bolnikom naj bi v zadnjih urah življenja dajal večje odmerke večinoma morfija, v nekaterih primerih propofola, v zadnjem primeru pa je dal hkratno z morfijem še kalijev klorid. S tem jim je glede na obtožnico skrajšal življenje, saj so visoki odmerki sovpadali z ugašanjem vitalnih funkcij.

Po mnenju tožilstva je zdravnik, ki je bil sicer med svojimi sodelavci priljubljen in so mu priznavali izjemno požrtvovalnost, pripravljenost za pomoč in skrb za bolnike, vse umore vnaprej načrtoval in jih vršil vedno bolj drzno in odkrito, vse manj je tudi prikrival svoje ravnanje. Šel je celo tako daleč, da je predhodno obveščal svojce bolnikov, naj se pridejo poslovit, zadnja dva domnevna umora pa naj bi izvršil celo ob navzočnosti svojcev, v enem primeru je bil prisoten tudi duhovnik, izhaja iz obtožnice.

Da je šlo za umore iz morilske sle, po mnenju tožilstva kaže tako število umorov kot tudi njegov odnos do žrtev. To naj bi bila posledica njegovih osebnostnih in duševnih motenj, ki jih je potrdil psihiatrični izvedenec, je razbrati iz obtožnice. Vseeno pa naj bi bil ves čas zmožen prepoznati prepovedanost kaznivih dejanj in oceniti napačnost svojega ravnanja ob kritičnih dogodkih, zato se ni nikoli postavila pod vprašaj njegova prištevnost in s tem povezana kazenska odgovornost. Umor iz morilske sle se kaznuje z zaporom najmanj 15 let.

Najprej naj bi dejanja sodelavcem priznal, sedaj jih ostro zanika

Radan naj bi po dogodku s kalijem dejanje priznal več svojim sodelavcem, med drugim tudi svojemu neposredno nadrejenemu Viktorju Šviglju ter strokovnemu direktorju nevrološke klinike Davidu B. Vodušku. Po pričevanjih sodelavcev je dejal, da je to storil, ker se mu je bolnik smilil, saj je trpel in mu je želel skrajšati muke. A je nato spremenil zgodbo, češ da je kalij le nastavil, ni pa tekel v bolnika. To, kot trdi, je storil iz provokacije, ker je hotel opozoriti na slabo komunikacijo med zaposlenimi na oddelku ter na nesprejemljive razmere, v katerih so bolniki umirali.

Tudi v drugih primerih je kriminalistom utemeljeval visoke odmerke morfija ali propofola s tem, da so bolniki trpeli in da jim je želel olajšati bolečine. Vendar pa naj bi hkrati svojcem teh bolnikov dejal, da bolnik/ca zaradi svojega zdravstvenega stanja ne občuti bolečin. Pri vseh primerih pa je odstopil od obdukcije, ki bi lahko potrdile oz. ovrgle obtožbe, je razvidno iz obtožnice.

Pričakuje se, da se bo v ponedeljek na predobravnavnem naroku izrekel za nedolžnega, saj se s tožilstvom neuradno ni nič izpogajal. Radanov odvetnik Milan Krstić je že v ugovoru proti obtožnici, s katerim sicer ni uspel, ocenil, da očitki niso podkrepljeni z dokazi. Ob tem je opozoril, da je obtožnica vložena, čeprav preiskava ni končana. Obtožnica namreč vsebuje tuje izvedeniško mnenje za tri primere domnevnih Radanovih umorov, za tri pa ne.

Ali je bila do danes obtožnica dopolnjena oz. ali je tuj izvedenec dodal še mnenje za preostale primere sumljivih smrti, na tožilstvu niso želeli pojasniti. Prav tako tega ni potrdil Krstić.

Fotografiral bolnike in neupravičeno predpisal za 20.000 evrov zdravil

Umori pa niso edina kazniva dejanja, ki jih Radanu očita tožilstvo. Obtožujejo ga tudi osmih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. S svojim mobilnim telefonom je namreč posnel več fotografij in videoposnetkov svojih bolnikov, pri čemer so bili pomanjkljivo oblečeni in v slabem zdravstvenem stanju, za kar pa ni imel soglasja bolnika ali svojcev. Kriminalistom je sicer pojasnjeval, da so bili posnetki narejeni za nadaljnje zdravljenje oz. v izobraževalne namene.

Poleg tega naj bi na svoje ime in še na imena 11 drugih ljudi, med njimi so tudi njegovi ožji družinski člani in prijatelji, neupravičeno izdal za skoraj 20.000 evrov različnih zdravil, piše v obtožnici. S tem je po prepričanju tožilstva zlorabil uradni položaj. Ker se nekatera od teh zdravil lahko zlorabljajo kot droge, je tudi obtožen omogočanja uživanja prepovedanih drog.

Med neupravičeno izdanimi izstopajo predvsem velike količine pomirjeval. Radan naj bi imel zgodovino odvisnosti od analgetikov, zaradi katere se je domnevno tudi zdravil, a sam to zanika in trdi, da mu to želijo podtakniti. Zaradi tega je tudi zapustil svoje prejšnje delovno mesto, klinični oddelek za intenzivno interno terapijo UKC. Predstojnik oddelka Marko Noč je po Radanovem odhodu opozoril tedanjo predstojnico kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Bojano Žvan na Radanove težave z odvisnostjo.

Na svojem prejšnjem delovnem mestu naj bi ponaredil več zdravniških dokumentov, s katerimi je takratnemu šefu Noču dokazoval, da se je zdravil v dunajskem kliničnem centru. S tem je želel opravičiti svoje daljše bolniške odsotnosti. Ob preverjanju na Dunaju je Noč ugotovil, da se tam sploh ni zdravil, na listinah podpisana zdravnika pa izvidov nista nikoli izdala in podpisala, še piše v obtožnici.

Zaradi afere številne razrešitve v UKC

Radan je kmalu po izbruhu afere ostal brez službe, pozneje pa je tudi vrnil zdravniško licenco, in sicer po tistem ko je zdravniška zbornica začela s postopkom odvzema licence. A ker meni, da so ga iz UKC neupravičeno odpustili, sedaj toži nekdanjega delodajalca. Postopek je v sklepni fazi.

In čeprav Radan oz. njegov odvetnik Krstić trdita, da je zgodba posledica poskusa odvračanja pozornosti vodstva UKC od drugih hudih nepravilnosti v UKC, kot je otroška srčna kirurgija, pa je prav ta primer pometel z več vodilnimi v UKC. Takoj sta se morala s svojih funkcij posloviti Švigelj in Žvanova, ki prav tako toži UKC.

Pozneje sta brez položajev ostala še strokovni direktor UKC Sergej Hojker in glavna medicinska sestra UKC Erna Kos Grabnar, ki sta sicer odstopila po tistem, ko so člani sveta zavoda začeli s postopkom njune razrešitve zaradi objektivne odgovornosti za dogajanje na nevrološki kliniki.