Prijazno nedeljsko popoldne 7. Junija 1992. Na trg pred cerkvijo v Jurovskem Dolu se zgrinjajo radovedni domačini. Tako kot v nešteto drugih slovenskih krajev je mednje prišel Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove.
Bilo je volilno leto, opogumljen z uspehom na predsedniških volitvah 1990, ko je zanj glasovalo kar 18,5 odstotka volivcev, se je odločil, da v svet politike vstopi s svojo politično stranko. Da se bo v parlamentu branil interes malega človeka, kakršen je bil on sam, je napovedoval. Bil je čas, ko se uradna predvolilna kampanja še ni začela. Vendar Ivek ne bi bil Ivek, če s svojim bugattijem ne bi krožil po Sloveniji, se srečeval z ljudmi, obsojal komuniste in napovedoval, da bo z njegovo vlado, kajti v zmago je bil prepričan, poslej vse drugače.
Tudi v Jurovskem Dolu je tisto nedeljsko popoldne zvedavim očem in ušesom govoril, kako bo v Sloveniji, ko pride na oblast. Bil je brez svoje opice Ančke, ki so jo neznanci zverinsko ubili, ko je napovedal vstop v politični boj. S svojimi 18,5 odstotka dobljenih glasov na predsedniških volitvah je nekomu postal nevaren v boju za oblast. Ančkino smrt in še nekaj incidentov, ki so se mu zgodili, ni dojel kot preteče opozorilo. Vseeno je bil le preprost in iskren človek, nevešč iger umazane politike, v katerih so za uspeh dovoljena vsa sredstva, od diskreditiranja do likvidacije nasprotnika, če je potrebno, tudi fizične. Njegove besede je preglasil pok iz puške. Množica je onemela. Strel v srce je pokosil Ivana, zgrudil se je in vsega je bilo konec. V hipu je vsa Slovenija zvedela, da je krogla končala življenje ljudskega tribuna.
Policija je že dve uri po umoru prijela domnevnega storilca, domačina kmeta Petra Rotarja, ki je hitro priznal, da je storilec, čeprav so mu v krvi namerili skoraj sedem promilov alkohola. Dejanje je priznal tudi na sodišču, ki je z neverjetno hitrostjo opravilo svoje delo, ga obsodilo sprva na devet let zapora, nato pa mu kazen podaljšalo še za štiri leta, a je zaradi dobrega vedenja odsedel le devet let. Vmes je dejanje zanikal, a mu nihče ni prisluhnil pri zahtevi za obnovitev procesa. Vse preveč je bilo neznank okoli umora Ivana Krambergerja, ki so same po sebi napeljevale k sklepu, da ni bil žrtev pijanske krogle, temveč mafijsko organizirane likvidacije. Je bilo delo policistov in kriminalistov, ki so preiskovali umor, površno, morda je bilo tožilstvo tisto, ki je poskrbelo, da se je izgubilo več zbranih sledi s kraja zločina.
Rotar je bil obtožen, da naj bi z okna domače hiše s svojo lovsko puško v srce zadel Krambergerja. Ga ni morda zadela krogla specialne vojaške puške iz sosednje hiše, kjer so med preiskavo našli še nekaj vojaških nabojev. Da je bil atentator prav v tej hiši, je pričal odtis podplata po vsej verjetnosti vojaškega obuvala. Ta dokaz se je izgubil med Jurovskim Dolom in policijsko postajo v Lenartu, enako kot kozarci, ki so bili najdeni v tej hiši. Kje je obdukcijsko poročilo, zakaj je obdukcijo opravil patolog iz Ljubljane, ali sta bili vstopna in izstopna rana povsem enaki, kar znova pritrjuje domnevo, da se je tisto junijsko nedeljo 1992 v Jurovskem Dolu zgodil skrbno pripravljen atentat. Zakaj sodišče kot pričo ni poklicalo Franca Kanglerja, ki je takrat kot kriminalist sodeloval pri preiskavi umora? Zato še danes, skoraj poldrugo desetletje po umoru, ne potihnejo govorice, da je z Ivanom Krambergerjem opravila Udba. To so njene metode delovanja, saj je kot politična policija varovala komunistično oblast. Poznavalci so prepričani, da je nekje dokumentacija z informacijami o tem, kdo so bili pravi akterji zločina in kdo naročnik.
Ivan Kramberger je pokopan na domačem pokopališču v Negovi. Dvomimo, da bo razen svečk in cvetja, ki mu ga bodo položili najbližji in domačini, na njegov grob položen kakšen cvet predsednika republike Boruta Pahorja. Dvomimo tudi, da bo kdaj dobil priznanje častnega znaka za svobodo Republike Slovenije, čeprav je bil že večkrat predlagan. Bil je prenevaren, da bi ga pustili živeti, zato bojazen, da bi priznanje med Slovenci obudilo duha malega človeka, ki ga sedanja oblast tako ponižuje in zasmehuje. Vendar bo resnica slej ko prej prišla na dan.