Predlagam edini zaupanja vredni demokratični stranki na Slovenskem, da da pobudo za izredno sejo Državnega zbora. Na njej naj se obravnava v zadnjem obdobju močno povečan množični prihod tujcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Govorimo o zelo hitrem porastu do skupno 140.000 tujcev v Sloveniji. V nadaljevanju podajam utemeljitev tega predloga.
Ker je v zadnjem času množični prihod ali tudi organiziran uvoz vedno več tujcev z Balkana močno skrivnosten, je prvo vprašanje, kdo stoji za njim. Je pobuda lokalna ali državna ali prihaja z obeh ravni? Ali prihaja od tu živečih tujcev in jo oblast dopušča ali celo spodbuja. So to migranti?
Do nedavna je bilo vse še bolj skrivnostno in očitno skrivano, dokler ni na to akutno problematiko javno opozoril velenjski župan Bojan Kontič. Februarja letos je pisal vsem štirim najvišjim predstavnikom slovenske oblasti in se zavzel za celovito reševanje kritičnega stanja po prihodu tolikega števila tujcev. V skrbeh je bil tedaj celo človek, ki je že dodobra balkaniziral Velenje. Ali njegova nemoč pomeni, da je poglavitni akter uvoza tujcev država? Sprašujemo določneje, ali je v ozadju še eno skrivaštvo Mira Cerarja in njegove nedavne vlade? Skrivaštvo zaradi slabe vesti, protislovenskega delovanja?
Ne glede na to, kdo je neposredni uvoznik, ali je to vlada ali nekdo povsem drug, je v končni posledici za takšno tujo množično invazijo v Slovenijo odgovorna takratna slovenska vlada. O tej novi okupaciji Slovenije bi morala, prvič, obvestiti slovensko javnost in, drugič, prihod toliko tujcev odločno zavrniti. S svojim prislovičnim skrivaštvom je premier seveda nenehno skrival svojo odgovornost. To je bila samo ponovljena tista glasno razglašena etika doslej najslabšega premiera Cerarja (vendar že ima močnega konkurenta).
Po uradnih podatkih zavoda za statistiko je tujcev predvsem z Balkana 5,2 odstotka ali 107.000, toda upoštevaje drugo in naslednje generacije jih bo še precej več.
Kot drugo in načelno se sprašujemo, ali ni teh tujcev z Balkana že dovolj in veliko preveč. Kot vemo, se je po vojni na veliko vabilo predvsem ročne delavce brez kvalifikacij ali z minimalno izobrazbo. Koliko jih je bilo in koliko naslednjih generacij živi v Sloveniji? Po uradnih podatkih zavoda za statistiko je tujcev predvsem z Balkana 5,2 odstotka ali 107.000, toda upoštevaje drugo in naslednje generacije jih bo še precej več.
Hkrati je Slovenijo zaradi komunističnega nasilja zapustila velika množica beguncev demokratov, med njimi tisti, ki so si z begom rešili življenja. Ti so bili pravi begunci. To zamenjavo izobraženih Slovencev, meščanov in intelektualcev, narodove elite, v kolikor je niso komunisti prej pobili, za predvsem neizučeno delovno silo z Balkana, je Janez Janša označil za genocid nad slovenskim narodom. Že po teh podatkih je bila nedavno izražena trditev, naj bi bilo pravih Slovencev v resnici le še približno 800.000. Da lahko zavod za statistiko verodostojne podatke ali vsaj oceno (kot vemo, se po multikulti zakonodaji namenoma več ne zbira podatkov o narodnosti prebivalcev Slovenije)?
A to še ni vse. Zadnja leta prihajajo ilegalni ekonomski migranti. Cerarjeva vlada jih je pred tremi leti nezakonito spustila čez slovensko šengensko mejo pol milijona, zadnji dve leti pa je skrivala, koliko teh ljudi bo sprejela in jih integrirala, kar je že tako večidel iluzija. Ti zadnji dve leti jih prihaja znova vedno več iz civilizacije, ki je povsem nekompatibilna z našo Zahodno krščansko civilizacijo. In sprejema se jih kot azilante, čeprav po mednarodnem pravu to nikakor niso, zato bi jih bilo treba na slovenski šengenski meji nemudoma vrniti na Hrvaško.
To bi bilo sporočilo migrantom in njihovim tihotapcem, da se morajo preusmeriti drugam – kot so se od Madžarske. Za Slovence je bila ob vsem tem na voljo le Cerarjeva ponižujoča mantra, da vlada obvladuje položaj. Očitno ne najbolje, če je morala poleg premestitve policije s severa države mejo okrepiti še z vojsko, o čemer je etični premier molčal. Tudi še posebno je molčal načelno o migrantski politiki, meja pa je ostala in ostaja še naprej prepustna. To je nevarna igra z ognjem pred nemočnim narodom.
Dr. Ivan Klemenčič, muzikolog in publicist
Vprašajmo se, ali niso za Slovenijo dovolj zgovorni primeri o pogubnosti te muslimanske invazije kje na Švedskem, da ne govorimo na sploh o zahodnem delu Evrope? V Franciji denimo, je že registriranih osemsto no go con, z novimi jih je po oceni zdaj že več kot tisoč. Ali ni to povsem nedvoumen začetek muslimanske okupacije Evrope? Kje je v tem kontekstu odgovornost slovenske oblasti, kje varnost in obstoj slovenskega naroda? Kljub temu je predstavnik slovenske skrajne levice hotel Slovencem že takoj naprtiti še 200.000 nezakonitih ekonomskih, predvsem muslimanskih migrantov, sedanja skrajna levica pa hoče znova imeti odprto mejo. Soočamo se tedaj znova in znova s skrajnimi levičarskimi poskusi, povedano naravnost, uničiti slovenski narod kot narod in dobiti svoje volivce.
Dejstvo je le, da se jih pospešeno uvaža predvsem iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, tudi Makedonije.
In kot da tudi to ni dovolj, se zdaj sicer zelo skopo nakazuje, da naj bi se menda kar množično rabilo nekakšne delavce, ali ni niti to več pomembno utemeljevati, vendar se ne pove niti zakaj niti zakaj toliko niti kdo jih potrebuje in še kdo potrebuje kar cele družine. Dejstvo je le, da se jih pospešeno uvaža predvsem iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, tudi Makedonije. Ta skrivnostna tematika je bila nedavno končno temeljiteje predstavljena v dnevniku Delo (Špela Kuralt, 'Na vse več otrok priseljencev nismo pripravljeni', 12. oktober 2018, str. 4).
Vendar tudi iz nje ni nikakor razvidno, kdo in zakaj rabi toliko tujcev, kdo jih uvaža. To je očitno še vedno tabu. Da bo v Sloveniji »vsako leto več tujcev«, je aksiom, o katerem se ne razpravlja in se očitno ne sme razpravljati, naloga slovenskih podanikov pa je, da rešujejo vrsto tako nastalih socialnih problemov, ki jih je povzročil anonimni uvoznik ali uvozniki. Iz pisanja je razviden le posledični socialni vidik, še posebno velika skrb in sočutje za integracijo ubogih otrok. Tako se navaja, po koliko tisoč in tisoč otrok so sprejeli v vrtce, osnovne in srednje šole.
Zvemo končno tudi, da je po podatku ministrstva za notranje zadeve po tej skrivni akciji z letošnjim septembrom v Sloveniji nenadoma kar 140.000 tujcev. Komaj verjetno! Ali ni to znak za alarm? Kdo je to storil in komu je potrebnih 140.000 tujcev predvsem z Balkana? In kmalu bomo v tem tempu govorili o 200.000 uvoženih tujcih, seveda kot kaže indikativno predvsem muslimanih. Že to je sedem odstotkov slovenske populacije, jutri jih bo deset odstotkov in več. V resnici jih je že v izhodišču več. Kam to vodi? Komaj odšla Cerarjeva vlada ne le da ni nič storila, vztrajno je tudi molčala. Tudi na Kontičev javni poziv.
Ker so otroci priseljencev šoloobvezni, a ne obvladajo slovenščine, so zelo moteči pri šolanju slovenskih otrok. Posebno kaže, da so daleč večinski Albanci s Kosova, Makedonije in drugje, in da so predvsem matere tiste, ki ne kažejo nikakršnega interesa za učenje slovenščine. Tako nastajajo geti. In zdaj naj se še slovenski učitelji učijo osnov albanščine. V razvitih državah Zahoda, denimo za državljanstvo v ZDA, mora prosilec, kar je normalno, znati angleško in poznati zgodovino in sodobno urejenost države. V Sloveniji pa skrajni levičarji pričakujejo od slovenskih učiteljev, da se bodo učili jezika prišlekov! S tem celo že začenjajo! Na to in na novo invazijo tujcev so se ogorčeno odzvali Slovenci iz Velenja, kolikor jih tu še ostalo, in širše iz Šaleške doline, tudi na županovo dvoličnost.
Je namen iz ozadja multikulti družba in uničenje naše domovine Slovenije? Če ni uspelo s krvavo revolucijo, poskušajo v vlogi dobrotnikov s humanistično skrbjo pomagati ubogim tujcem. Tu se kar nakazuje primer Makedonije. Tamkajšnji komunisti so po vojni ljudi s podeželja naganjali v mesta in prestolnico Skopje, ki je postala več kot polmilijonsko mesto komaj dvomilijonske države, izpraznjeno podeželje pa so naseljevali Albanci s Kosova, ki se hitro množijo. Tako rekoč iz nič jih je danes četrtina vsega prebivalstva, že jutri jih bo tretjina, kmalu polovica. Že zdaj hočejo enakopravnost z avtohtonim prebivalstvom. To je perspektiva in to je tudi katastrofa za makedonski narod, začetek njegovega propada. Eklatanten primer komunističnega samouničenja naroda!
Bo naslednja Slovenija? So ti novi delavci in družine res potrebni Sloveniji, in to v takšni nezaslišani množini, ki pa naj bi se še večala? V odgovor se spomnimo na že kar pregovorno Švico – o tem takoj v nadaljevanju. Vemo, da je bilo nekoč v funkciji sistematičnega raznarodovanja Slovencev dobrodošlo med dejavnostmi gradbeništvo, ki je terjalo velik uvoz nekvalificirane in nizko kvalificirane delovne sile z Balkana. Turizma partijski veljaki v Sloveniji niso hoteli razvijati, trdili so, da ne bomo hlapci in dekle kapitalistom.
V razvitih državah Zahoda, denimo za državljanstvo v ZDA, mora prosilec, kar je normalno, znati angleško in poznati zgodovino in sodobno urejenost države. V Sloveniji pa skrajni levičarji pričakujejo od slovenskih učiteljev, da se bodo učili jezika prišlekov!
In kako so zgledni Švicarji rešili svoj problem zaposlovanja brez nekvalificirane delovne sile? Skladno s svojimi komparativnimi prednostmi (in to brez surovin) so se odločili za razvijanje turizma, za spodbujanje ene najfinejših in najzahtevnejših obrti urarstva in še za »najčistejšo tehnologijo«, bančništvo. Že dolgo sodijo med najrazvitejše države sveta. Govorilo se je tudi o Sloveniji kot novi Švici, a delalo se je diametralno nasprotno. Za proletarski internacionalizem, za multikulti družbo, za fizično delo kot največjo vrednoto, za raznarodovanje slovenskega naroda.
Kolikor vem, se ni v Sloveniji na sedanje alarmantno priseljevanje tujcev med strankarskimi politiki nihče odzval. Se pravi na nenaden pogrom nad Slovenci z nekakšnimi delavci, ki naj bi bili cenena delovna sila, v resnici pa z njimi ali za njimi prihajajo cele družine in so najdražji delavci. In po pričakovanju skrajne oblastne levice, tudi ni pogoj sprejema znanje slovenščine in sploh, da kaj vedo o Sloveniji.
Resnično prvo vprašanje, ki pred slovenskim narodom še ni bilo predstavljeno, in to po švicarskem modelu, je načelno vprašanje: katere so primerjalne prednosti slovenske družbe in predvsem gospodarstva, ki bi moralo imeti visoko izobraženo delovno silo za visoko dodano vrednost? Danes se le ponavlja že znani povojni model: ob velikem uvozu ljudi z Balkana (ne le ročnih delavcev, marveč celih družin, in to predvsem muslimanskih) odhajajo mladi izobraženi in delavoljni Slovenci v tujino. Po Janši parafrazirano: nov, že drugi genocid nad slovenskim narodom. In koliko je slovenskih dnevnih migrantov v Avstrijo, ki jim slovenska oblast ne nudi zaposlitve, jih pa še dodatno obdavči. Le to znajo ti sovražniki slovenskega naroda.
Govorimo o kruti slovenski usodi. Med vojno in po vojni so komunisti fizično uničevali narodovo elito, visoko izobražene in moralne demokrate, v velikem povojnem eksodusu je slovensko narodno telo izgubilo elito predvsem meščanov in demokratov, še posebno protikomuniste, v celoti gledano nosilni razvojni razred, komunisti pa so uvažali z Balkana predvsem ročne delavce, njihov proletariat in s tem zadali še novo rano slovenskemu narodovemu telesu.
In ob sedanjem množičnem odhajanju mladih, naše krvi in naših možganov, znova uvoz manualne delovne sile. Še ob prenizki rodnosti je to katastrofa za slovenski narod. Ob tem dejstvu se sedanji nasledniki krvavih komunistov, okrvavljenih s slovensko krvjo, ne morejo in ne morejo posloviti od svojega Balkana, pač slovenski Balkanci, obsedeni z Balkanom. V razvitem Zahodu se ne vidijo in toliko manj v Srednji Evropi, kamor Slovenija sodi. Tako se še naprej tragično znižuje intelektualna in kulturna raven slovenskega naroda, uničuje se narodova življenjska, vitalna substanca.
Za sklep. Menim, da bi morali na izredni seji državnega zbora kot prvo ugotoviti dejansko stanje. Odgrniti tančico skrivaštva za ta projekt uvažanja tujcev z Balkana, da slovenska javnost zve, kdo je njegov nosilec, ali jih je več, kakšen je načrt, če sploh obstaja, kakšno je predvideno število uvoženih predvsem muslimanskih družin, če je sploh kaj predvideno. Kot drugo, identificirati je treba odgovorne in se po presoji dejstev odločiti za sankcioniranje. Z eksemplaričnimi kaznimi preventivno zaščiti identiteto slovenskega naroda.
Kot tretje, potrebno bi bilo spregovoriti o načelni politiki priseljevanja v Slovenijo in izseljevanja iz nje. Kakšen je vitalni interes slovenskega naroda in njegove države. Kot četrto, govoriti je potrebno končno načelno o primerjalnih prednostih Slovenije in slovenskega gospodarstva, kaj v kulturno bogati družbi razvijati za čim višjo dodano vrednost. In kot peto, stranka predlagateljica bi se morala zavzeti, da se ta pogubni zločinski pogrom proti slovenskemu narodu nemudoma ustavi, se pravi eksemplarično prepreči skrivno množično priseljevanje in v načelu vrne čim več priseljencev v njihovo domovino.
Zadeva je urgentna. Vljudno prosim imenovano stranko in njenega predstavnika, da javnost obvestijo, kaj bodo storili, kaj konkretno v Državnem zboru.
Lepo pozdravljeni,
Ivan Klemenčič
