Pravniki in psihologi, sodelujoči na okrogli mizi o družinskem zakoniku, so danes izkazali nenaklonjenost posvojitvam otrok s strani istospolnih partnerjev. Strinjajo se, da to ni argumentirano in ne temelji na raziskavah. Zakonodajalec je šel predaleč, s tako ureditvijo lahko tvegamo koristi otroka, opozarja dekan pravne fakultete Rajko Pirnat.
Pirnat je pri vprašanju izenačevanja heteroseksualne zveze z istospolnimi partnerskimi skupnostmi izpostavil korist otroka tudi v razmerju do prepovedi diskriminacije.
Zakonodajalec bi moral po mnenju Pirnata iskati večjo mero soglasja in srednjo pot, podprto z raziskavami. Predlog zakonika po njegovih ocenah prinaša velik dobrih stvari, a je "zakonik v tem delu lahko sporen, ker ni nedvomno izkazano, da s tem ne posega v koristi otrok". Kar zadeva oplojevanja z biomedicinsko pomočjo, pa je po njegovih besedah problem še večji, pri čemer opozarja na težave, s katerimi se bo treba ob tem soočiti. "Svoboda ravnanja ima svoje meje in te meje so tu koristi otroka," je na okrogli mizi na Pravni fakulteti dejal Pirnat.
Predsednik državne komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj je izpostavil naravno danost družine, k upoštevanju tega je pozval tudi zakonodajalce. Opozoril je tudi na raziskave, ki opozarjajo na to, da so istospolne zveze manj stabilne in bolj ogrožene s spolno prenosljivimi boleznimi.
Po njegovih besedah je področje istospolnih zvez treba urediti, a je treba ubrati srednjo pot in upoštevati korist otrok. Poudaril je tudi nepopravljive emocionalne in druge posledice oplojevanja z biomedicinsko pomočjo. Akademik sprašuje, kako bomo poskrbeli, da otroci v istospolnih družinah ne bodo diskriminirani, ter še, ali je istospolni par res enako sposoben poskrbeti za razvoj otroka kot oče in mati. Po njegovih ocenah namreč tu ni dovolj objektivnih študij.
Tudi psiholog Janez Musek je izpostavil, da o razvoju otroka v istospolnih družinah ni dovolj raziskav, ob čemer je spregovoril o naravni utemeljenosti družine. En pogled na razvrednotenje družine so po njegovih besedah različna pojmovanja družine, ki temeljijo na negaciji družine kot naravne danosti.
Musek je opozoril, da je sorazmerno več motenj v družinah, ki odstopajo od vzorca klasične družine. Najboljši pogoji so v normalnih, jedrnih, sorodstveno utemeljenih družinah, potem pridejo na vrsto druge, je poudaril. "Vsekakor je veliko razlogov za to, da za demografsko ogroženo družbo kot je naša, nima najmanjšega smisla se spuščati v take eksperimente kot je posvajanje otrok s strani istospolnih," je prepričan Musek. Če je izhodišče zakona korist otroka, potem je po Muskovih besedah zakonodajalec v nasprotju s samim seboj.
Po besedah profesorja Mateja Avblja zakonik spreminja temeljne koncepte, ki so zakoreninjeni v nas. Ko spreminjamo te pojme, moramo po njegovih besedah priti na dan z zares dobrimi argumenti. Izpostavil pa je tudi odločbo ustavnega sodišča, ki po njegovih besedah ne govori o popolnem izenačevanju istospolnih z zakonsko skupnostjo, temveč o podobnosti teh skupnosti, ko gre za dedovanje.
Pri tem je bil kritičen do navedka ministra za pravosodje Aleša Zalarja na njegovem blogu, da "se z zakonikom končuje obdobje heteroseksizma v našem družinskem pravu".
Okrogle mize, ki jo je pripravilo akademsko društvo Pravnik, sta se udeležila tudi podpredsednik DZ France Cukjati in poslanka SDS Alenka Jeraj.