Invalidski sklad je imel lani štiri milijone evrov presežka

Prihodkov je bilo približno 23,5 in odhodkov 19,4 milijona evrov.

Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS so s 1. januarjem letos pripojili Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, tako razširjen sklad pa preimenovali v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.

Invalidski sklad dobi sredstva za izvajanje programov s pobranimi prispevki delodajalcev, ki ne dosegajo predpisane kvote zaposlenih invalidov. Kvotni sistem namreč določa predpisano število invalidov, ki jih mora zaposliti delodajalec glede na glavno dejavnost, ki jo opravlja, in skupno število zaposlenih.

Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v Sloveniji in ima najmanj 20 zaposlenih. Vseh delodajalcev je bilo sicer decembra lani 133.764, vseh zaposlenih 833.570, zaposlenih invalidov pa 32.143.

Zavezancev, ki nadomestno izpolnjujejo kvoto, je bilo lani 1240, kar je malenkost manj kot leto prej. Njihovo število se je sicer s približno 800, kolikor jih je bilo leta 2006, do leta 2016 povečalo za več kot 400, izhaja iz poročila.

Za preseganje kvote izplačanih skoraj 12,2 milijona evrov nagrad

Sklad je za nagrade za preseganje kvote lani izplačal skupaj skoraj 12,2 milijona evrov, kar je nekaj nad 300.000 evrov več kot leto prej. Upravičencev do nagrade je bilo toliko kot leto prej - 5170.

Pravica do nagrade za preseganje kvote je po opozorilu sklada trenutno ena od ključnih spodbud delodajalcem, ki zagotavljajo zaposlitev in ohranjajo delovna mesta za invalide.

Zavezanec, ki ne zaposluje zadostnega števila invalidov in ni sklenil pogodbe o poslovnem sodelovanju, s katero bi nadomestno izpolnil kvote, mora v sklad plačevati prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev kvote.

Med spodbudami za zaposlovanje invalidov so poleg nagrade za preseganje kvote tudi subvencije plač invalidov, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov ter plačila stroškov za prilagoditev delovnega mesta in sredstev za delo, za storitve v podpornem zaposlovanju in za prilagoditev vozil.

Upravičencev za subvencije plač invalidov je bilo lani 4310 oz. 170 več kot leto prej. Sklad je v ta namen izplačal skupno 7,1 milijona evrov ali skoraj 500.000 evrov več kot leto prej. Vzrok za porast interesa za to spodbudo je po navedbah sklada v nekaj novoustanovljenih invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Za prilagoditev delovnega mesta skoraj 39.200 evrov manj kot leto prej

Invalidski sklad je za prilagoditev delovnega mesta lani izdal pet odločb. V ta namen so izplačali približno 6000 evrov, kar je skoraj 39.200 evrov manj kot leto prej.

Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki v organih upravljanja pokojninskega zavoda sodeluje že skoraj 20 let, je do tako majhnega števila izdanih odločb kritična. "Tako majhna številka ni omembe vredna," je dejala za STA.

Po njenih besedah se opozorila o neizkoriščeni pravici do prilagajanja delovnega mesta ponavljajo že vrsto let. "Delodajalci so premalo seznanjeni z njo," je prepričana.

"Zdaj ni tako kot v času velikih podjetij, ki so imela zdravnike s področja medicino dela in socialne delavce. Danes deluje na tisoče majhnih delodajalcev, ki nimajo časa za spremljanje uradnih listov in prebiranje literature z obravnavanega področja," je spomnila.

Sklad ima po njeni oceni premalo stika z delodajalci, ki bi jih moral seznaniti s tako možnostjo. Če sklad nima dovolj razvite mreže, pa bi mu lahko pomagal Zavod RS za zaposlovanje, ki pa ima mrežo, je svetovala.

"Ta mreža bi se lahko aktivirala na lokalni ravni in morda enkrat letno organizirala predavanje ali okroglo mizo o tem," meni Tominškova.

Direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Irena Kuntarič Hribar očitke zavrača. Poslovno finančni načrt 2016 je po njenih navedbah predvidel šest vlog, medtem ko so lani obravnavali in odločali o devetih vlogah. A zaradi morebitnih dopolnitev in iztekov rokov so bile štiri odločbe izdane letos, je za STA pojasnila Kuntarič Hribarjeva.

Za podporne storitve vse več interesa

Sklad je lani izdal 32 odločb za plačilo podpornih storitev, kar je 22 več kot leto prej. Stroški za ta namen so znašali skoraj 69.200 evrov, kar je skoraj 50.000 evrov več kot leto prej in približno 19.200 evrov več od načrtovanega zneska. Razlog v skladu vidijo v vse večjem interesu za uveljavljanje te spodbude.

Večina podpornih storitev se po navedbah sklada nanaša na psihosocialno podporo, ki jo v okviru mreže zagotavljajo koncesionarji zaposlitvene rehabilitacije, financira pa jo ministrstvo za delo.

Za prilagoditev vozil po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov so lani izplačali sredstva 34 prejemnikom oz. dvema več kot leto prej. Nakazali so jim 45.200 evrov, kar pa je približno 147.000 evrov manj kot leta 2015 in kar 205.000 evrov manj od načrtovanega zneska.

Invalidski sklad je bil ustanovljen konec leta 2004 z namenom, da spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranja delovna mesta zanje. Dolžan je nadzirati izpolnjevanje kvote v skladu s kvotnim sistemom, ki je bil uvedena s 1. januarjem 2006.