Intervju z Janezom Zorcem, slovenskim astrofizikom

Nepozaben občutek sledenja sence, nastale zaradi zvezne svetlobe, ga je vodil na raziskovalno pot, a se je zaradi hudih življenjskih preizkušenj, v katerih so se med vojno in po njej znašli njegovi starši, posvetil tudi prizadevanjem za samostojno in svobodno Slovenijo.

Smo v mesecu novembru, sredi jeseni in na severni polobli, kjer je ozvezdje drugačno kot na južni. Kaj bi svetovali nekomu, ki želi ljubiteljsko opazovati nebo?

Ko človek gleda nebo, je najpomembnejše, da pusti, da ga objame lepota. Odkril bo, kaj je lepo, kar ga bo zanimalo, ni treba, da bi mu dajal ne vem kakšne napotke. Vsak lahko odkriva in ob tem se mu bo razodela veličina tega, kar opazuje. S svojimi očmi, s svojim srcem naj gleda to stvarstvo in odkriva lepoto, ki se sama zna bogato razodevati.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Zorec spregovori o razlogih, zakaj je postal astrofizik; se razgovori o vasici pri Buenos Airesu, v kateri je odraščal; pove, kako raziskovalno delo prepleta z verovanjem v Boga; predstavi svoj pogled na Slovenijo; poudari, da ga je zgodovina izpljunila v svet, in se spominja bega svoje družine pred komunisti; spregovori o očetu, ki je zaveznikom razkril, kako jih Tito zavaja.