Samuelu Žbogarju morda kdo ne bi pripisal, da je v diplomaciji že dve desetletji. Prizna, da še ni vešč igranja in mu zato razočaranje hitro odseva na obrazu. Če bomo želeli ugotoviti, kako uspešen je v tihi diplomaciji pri iskanju rešitve spora s Hrvaško, bo treba prisluhniti govorici njegovega telesa. Sicer slabo trenira, a prepričan je, da bo lahko pretekel ljubljanski polmaraton. S pogovorom sva morala pohiteti, saj je moral odhiteti na hitro sklicani svet za nacionalno varnost.
Začniva s Hrvaško. Sosedje nameravajo za tretjino zmanjšati število zaposlenih v diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Na policiji oziroma notranjem ministrstvu se pripravljajo na ostre reze z reorganizacijo in sistemizacijo. Česa se boste lotili vi?Na hrvaškem zunanjem ministrstvu je zaposlenih dvakrat toliko ljudi kot pri nas. A ne bi rad govoril o njih. Naša vlada je sklenila, da moramo za dva odstotka zmanjšati število zaposlenih v državni upravi. Mi se tega držimo z upokojevanjem in z ustavitvijo zaposlovanja. Nimamo orodja, da bi kar odpuščali, pripravljamo pa reorganizacijo diplomatske mreže.
Kakšna naj bi bila po novem?
Zmanjšujemo, če nekoliko poenostavim, število diplomatov v zahodnih državah in povečujemo njihovo število v vzhodnih. Diplomate hkrati »spreminjamo« v ekonomske diplomate oziroma svetovalce. Čedalje več je mest za ekonomske svetovalce, odpiramo veleposlaništvo v Albaniji, razmišljamo o drugih veleposlaništvih, ki bi jih potrebovali predvsem zaradi pomoči gospodarstvu. To nam bo omogočalo zmanjševanje zaposlenih v predstavništvih držav Evropske unije. Po mojem mnenju sicer diplomatov ni preveč. Skupaj nas je na ministrstvu šeststo, od tega polovica v zunanji službi. Potrebna pa je drugačna razporeditev.
Boste primaknili 30.000 evrov, da bo lahko imel urad Sveta Evrope še naprej svojo pisarno v Ljubljani?
Ministrstvo že plačuje najemnino. Mislim, da več kot 30.000 evrov na mesec.
In s tem so vaše obveznosti izpolnjene?
Ta denar lahko zunanje ministrstvo še obljubi, dodatnega za pisarno pa nimamo. To tudi ni zunanjepolitična dejavnost. Pisarna je namenjena slovenskim državljanom in nevladnim organizacijam pri ozaveščanju o pomenu in delu Sveta Evrope. Upam, da se bo denar našel. Tudi če bo postopno prišlo do zaprtja te pisarne, bomo to pri Svetu Evrope obžalovali. Generalnemu sekretarju sem o tem že pisal. A vendarle zato ne bo konec sveta. V zahodni Evrope pisarn ni več, ustanovljene so bile le v novih demokracijah. Smo vendarle že toliko zrela demokracija, da naj se dejavnosti Sveta Evrope prenesejo vzhodneje od Srednje Evrope.
Denar sicer imate. Z agencijo Pristop ste prav za 30.000 evrov sklenili pogodbo za analizo in svetovanje pri »komuniciranju stališč« vlade do zahodnega Balkana in Hrvaške. Tega ne zmorete sami na ministrstvu?
Seveda imamo svoje ljudi, tudi v Zagrebu, a v vseh zadevah le nismo vešči in tudi naši diplomati na misijah lahko opravljajo le določene naloge. Posebej na zahodnem Balkanu in na Hrvaškem nam bo agencija pomagala pri krepitvi pozitivne podobe naše države v lokalnih medijih.
Službo za stike z javnostjo ste sicer nedavno okrepili z znanim nekdanjim televizijskim voditeljem Boštjanom Lajovcem, že nekaj časa imate zgovornega govorca …
Imamo kar dobro ekipo in prepričan sem, da bo to pri podobi in delu ministrstva pustilo sledi. Agencije nismo najeli za delo pri nas, temveč v državah, kjer imamo poseben gospodarski in politični interes. Tudi tako bi radi slovenske zgodbe bolje uveljavili v javnosti teh držav.
VEČ V TISKANI IZDAJI