Postavljati lojalne, vendar nesposobne ljudi je pljuvanje v lastno skledo," je v včerajšnjem pogovoru za Televizijo Slovenija glede kadrovskih menjav pojasnil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je še, da vlada ne bo "rušila" reforme sistema plač v javnem sektorju ter da bo položaj izbrisanih rešila z izvršitvijo odločbe ustavnega sodišča.
Glede kadrovskih menjav nove vlade Pahor opozarja, da je treba ločiti med zamenjavami sredi mandata ali izvolitvijo novega človeka na mesto, kjer se je prejšnjemu iztekel mandat. Če to upoštevamo, po njegovem mnenju ugotovimo, da "spričo apetitov, ki smo jih bili vajeni od prejšnjih vlad, številka ni tako zelo visoka".
Sicer pa Pahor, kot pravi, ni povsem zadovoljen z rezultati svojih stremljenj glede nove kadrovske politike po treh tednih. "Tukaj se staro lomi z novim in staro se zelo oklepa tega, da bi vzdržalo, novo pa se težko prebija," pravi. Kar se tiče kadrovanja, morajo biti koalicijsko usklajena pravila, ne pa tudi imena. Premier zagotavlja, da bodo ta pravila in transparentnost v začetku prihodnjega leta zagotovljena. "Brez tega politika, ki sem jo najavil pred volitvami, stoji in pade," še poudarja.
Premier je spregovoril tudi o plačnem sistemu v javnem sektorju in pojasnil, da bo vlada ostala pri reformi, ki jo je dosegel nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. "Mi je sedaj ne bomo rušili s tem, da bi šli v avtonomijo plačnih razredov v zdravstvu, visokem šolstvu ali sodniški službi," pravi.
Osebno je sicer naklonjen modernizaciji zakona o javnih zavodih, saj se mu zdi, da kot moderna družba ne moremo šteti znanstvenika kot državnega uradnika ali novinarja kot vojaka. V prihodnosti se tako na tem področju obetajo spremembe, pravi premier, ki pa se ne strinja, "da bi najprej nekaj zrušil, preden začnem na novo graditi".
Glede sodniških plač se je Pahorjevih besed treba držati odločbe ustavnega sodišča. Pravosodni minister Aleš Zalar je po njegovih besedah dobil navodila vlade za poskus ureditve tega vprašanja in "sedaj smo sredi tega poskusa".
Vprašanja izbrisanih pa po Pahorjevem mnenju ni mogoče rešiti s konsenzom. Napoveduje, da bo vlada pripravila temeljito informacijo o tem, kaj se je doslej zgodilo z izbrisanimi, nato pa javnost in parlament obvestila, kaj namerava storiti. "In kar nameravamo storiti, je izvršiti odločbo ustavnega sodišča na primeren način," napoveduje.
"Če hočemo biti pravna država, moramo slediti odločbam ustavnega sodišča, ne glede na to, kaj si osebno mislimo," je poudaril premier. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal bo tako pripravila zakonski predlog ter pripravila odgovore na nekatera vprašanja, denimo o morebitnih odškodninah izbrisanim. Ostaja namreč vprašanje, ali naj se odškodnine v zakonu sploh omenijo, sicer pa bo glede odškodnin vsak primer obravnavan individualno, je v pogovoru še pojasnil Pahor.
Kot je včeraj v pogovoru za TV Slovenija spomnil Pahor, kriza prihaja iz zunanjega sveta. "Zanjo ni kriva slaba politika prejšnje vlade, temveč okoliščine, ki so močnejše od nas in terjajo slovensko iznajdljivost, da ne čakamo recepte od zunaj, temveč poiščemo prave rešitve, ki so pomembne za slovensko prihodnost," je dejal.
Po Pahorjevih besedah vlada rešitve za v prihodnje tudi vneto išče, priznava pa, da v treh tednih, kolikor je od formiranja nove vlade, še ni bilo mogoče opraviti vsega. Vladni ukrepi obsegajo 800 milijonov evrov, kar je še javnofinančno vzdržno, sprejeti ukrepi pa so namenjeni temu, da "gospodarstvo krizne razmere uspe prebroditi s čim manj poškodbami".
Pahor je spomnil, da so napovedi za prihodnje leto dramatične, saj naj bi Slovenija beležila najnižjo stopnjo gospodarske rasti po letu 1991. Z ukrepi, ki jih je sprejela vlada, se bo poskušalo dati dodaten kisik gospodarstvu, da bo uspešno v konkurenčnem okolju. Bodo pa trenutne razmere najverjetneje od vlade zahtevale dodatno fleksibilnost.
Vlada se je, tako Pahor, odločila za razvojni dialog, ki se bo začel takoj po novem letu. V pripravi je osnutek dokumenta Partnerstva za razvoj, s katerem se išče politično soglasje za reforme v 2009. Pahor je spomnil tudi na socialni dialog in poudaril pomen pogovorov za dosego konsenza.
Za politiko v letu 2009 bo zelo pomembno, da se bo znala lotiti ključnih problemov, pravi predsednik vlade in dodaja, da bodo gospodarska in finančna vprašanja zagotovo v žarišču pozornosti vlade. "Mi želimo da bi čez leto ali leto in pol, kolikor naj bi trajala kriza, slovenska ekonomija iz krize izšla močnejša in konkurenčnejša, kot je vstopila vanjo," je poudaril. Dodal je, da se mora gospodarstvo zdaj zanesti na to, da ima država jasno zavedanje, da pomaga. "Vloga države v ekonomiji je zdaj postala nov 'rule'," je dejal in spomnil na ukrepe drugih držav za pomoč v finančni in gospodarski krizi.
Pahor je izpostavil tudi varčevalne ukrepe, ki jih je najavila slovenska vlada, njihovo vodilo pa bo, da se država v javnem sektorju odpove nepotrebnemu ugodju in udobju.
Predsednik vlade se je dotaknil tudi nekaterih kadrovskih menjav, med katerimi v gospodarstvu najbolj odmeva menjava predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). Pahor je poudaril, da je Draška Veselinoviča, ki bo funkcijo prvega moža NLB prevzel po poteku mandata zdajšnjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju, imenoval obstoječi nadzorni svet, v katerega nova vlada ni posegala.
"Finančni minister nas je opozarjal, da v tej situaciji, ko je problem z likvidnostjo, NLB pa je steber nacionalne bančne sheme, ne moremo biti s predsednikom uprave, ki odhaja. Potrebujemo novega človeka. Star nadzorni svet, v katerega mi nismo posegali, je opravil zaslišanja in se odločil za Veselinoviča," je dejal.
Nadzornemu svetu NLB sicer mandat poteče prihodnje leto. Če bo kdo menil, da je treba Veselinoviča zamenjati, ker slabo opravlja svoje delo, bo nov nadzorni svet lahko imenoval novega predsednika uprave," je poudaril Pahor.
Kot napoveduje Pahor, bodo imeli v njegovem mandatu predsedniki nadzornih svetov in uprav podjetij v večinski državni lasti bistveno večjo avtonomijo, a tudi bistveno večjo odgovornost. "Iz mojega kabineta ne bo prišla nobena instrukcija, a bodo imeli večjo odgovornost. Če bo kakšno podjetje zašlo v težave, pa bi imelo možnost, da ne bi, bodo za to odškodninsko odgovarjali," je zatrdil premier.
V zvezi s Falconom pa je premier dejal, da je zaenkrat najbolj mikavna ideja ta, da bi z umestitvijo Falcona v floto Adrie Airways dokapilizirali Adio Airways. Tako bi imel letalski prevoznik na voljo še eno letalo, ki bi bilo na voljo za posebne primere, in sicer zgolj za državniške obiske.
Odločitev vlade glede Hrvaške je bila neizogibna, je v pogovoru za TV Slovenija danes povedal premier Borut Pahor. Pojasnil je, da bi v nasprotnem primeru v Sloveniji verjetno prišlo do referenduma o članstvu Hrvaške v EU. Zdaj imamo zaplet, ki je rešljiv, referendum pa bi zastrupil odnose med državama, je dejal Pahor.
Slovenija bi lahko, če bi napačno ocenila, da je treba v trenutnih razmerah gospodarske krize odnose s Hrvaško umakniti v senco, dala zeleno luč, a kmalu bi opozicija ali civilna družba vprašala, zakaj vlada ni zaščitila slovenskih nacionalnih interesov in vse bi se končalo pri referendumu, za katerega lahko samo ugibamo, kakšen bi bil rezultat, je dejal premier Pahor. V zvezi s tem je še opozoril, da vlada, če bi bil izid referenduma negativen, leto dni ne bi smela storiti nič.
"Hrvaška ima dve možnosti, da očisti dokumentacijo spornih listin, ki prejudicirajo mejo, ali pa sprejme zavezujočo izjavo, da dokumentacija ne more prejudicirati meje ne v luči pogajaj z EU ne v luči morebitnega posredovanja tretjega glede meje," je bil glede možne rešitve zapleta jasen Pahor.
Poudaril je, da je izhodišče za določitev meje med državama stanje na dan 25. junij 1991, je pa Hrvaška po tem datumu povlekla vrsto potez, ki mejo prejudicirajo. Kot primer je Pahor navedel mejni prehod Plovanija, za katerega Hrvaška nikjer v dokumentih ne navaja, da gre za začasno točko.
Premier je za TV Slovenija dejal, da je nova vlada glede pogajanj Hrvaške z EU kljub morda drugačnim pričakovanjem v Zagrebu pa tudi Bruslju ravnala enako kot prejšnja slovenska vlada. Nova vlada ni mogla ravnati drugače, saj se okoliščine niso v ničemer spremenile, je dodal. "Hrvaška ne bi smela biti presenečena nad ravnanjem Slovenije."
Pahor je še opozoril, da so meje v EU res bolj prehodne oziroma so fizično celo odpravljene, a vendarle meje določajo suverenost države, Hrvaška pa, kot je dejal, glede meje nima odprtih vprašanj le s Slovenijo temveč tudi z BiH in Srbijo.
Premier je priznal, da je Slovenija pri obveščanju visokih predstavnikov EU glede problema s Hrvaško naletela na nerazumevanje, saj "niso bili seznanjeni z globino problema in s tem, zakaj ima Slovenija pomisleke". Zdaj pa so po njegovem mnenju vzpostavljeni pogoji, da bodo tudi druge članice EU laže razumele, zakaj je Slovenija ravnala tako, kot je.
Napovedal je, da bo Slovenija članice unije obvestila o problemu in jih tudi seznanila z dokumentacijo, ki dokazuje hrvaško prejudiciranje meddržavne meje.
Dokumentacijo, ki je bila po Pahorjevih besedah "presenečenje tako za hrvaško stran kot tudi za Bruselj", je pripravila pravna služba zunanjega ministrstva, katere delo je premier v pogovoru enako kot delo predstavništva v Bruslju pod vodstvom veleposlanika Igorja Senčarja posebej pohvalil. Preučili so namreč okoli 40.000 strani gradiva, ki ga je v Bruselj posredovala Hrvaška.
Pahor je, da bi problem rešili, hrvaškega premiera Iva Sanaderja že povabil na srečanje, vendar pa je hrvaška stran na srečanje pripravljena le ob sodelovanju predstavnikov EU. Premier je na vprašanje, ali državi res potrebujeta navzočnost tretjega, odgovoril: "Ne bom rekel nič, kar bi lahko zadeve ogrozilo." Je pa opozoril, da čas teče, saj bo naslednja pristopna konferenca s Hrvaško že konec februarja.
"Če Hrvaška iz srečanja ne bo delala prestižnih problemov, protokolarne zadeve ne bodo bistvene," je dodal, a opozoril, da se mu hrvaška zahteva po sodelovanju evropskih predstavnikov zdi protislovna. Zagreb namreč poudarja, da gre pri pristopnih pogajanjih z EU in vprašanju meje s Slovenijo za ločeni zadevi, zdaj pa sam zadevi povezuje.
Premier Pahor je še povedal, da je njegova vlada kmalu po nastopu položaja v DZ poslala predlog o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato. "Če in ko bo DZ januarja to ratificiral, bo to dokaz več Hrvaški in mednarodni skupnosti, da ne gre samo za kaprico temveč za načelno politiko," je dejal.