Na izrednem kongresu SLS 16. maja v Krškem bo skoraj zagotovo prevzel stranko, saj je edini kandidat za ta položaj. Tekmeca ne bo imel, saj uživa soglasno podporo poslanske skupine in vodstva stranke, podprla pa sta ga tudi mariborski župan Franc Kangler in nekdanji predsednik stranke Marjan Podobnik. Odhajajoči predsednik Bojan Šrot se umika z vseh funkcij, Janez Podobnik pa kandidira za podpredsednika in člana izvršilnega odbora. Z Radovanom Žerjavom na čelu SLS se obeta tudi njeno boljše sodelovanje s SDS, saj je nekdanji prometni minister še vedno navdušen nad nekdanjim premierjem Janezom Janšo.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za kandidaturo za predsednika SLS?Pred odločitvijo sem si vzel kar nekaj časa, ker ni bila preprosta. Pogovoril sem se z mnogimi, ki so mi blizu, ne samo z mojimi političnimi sopotniki, ampak tudi s tistimi, s katerimi sem sodeloval prej v gospodarstvu. Drugi razlog je bil občutek odgovornosti do stranke in Slovenije.
Videti je, da boste edini kandidat za predsednika stranke. Ali pogrešate protikandidata?
Pričakoval sem, da bo kandidatov več. Na vseh kongresih SLS razen na zadnjem je bilo več kandidatov in mislil sem, da bo jih tudi tokrat več. Nekaj napovedi v to smer je sicer bilo, toda pozneje ni prišlo do uresničenja.
Mariborski župan Franc Kangler je sprva napovedal kandidaturo, nato si je premislil. Zdaj kandidira za predsednika sveta stranke. Bi ga želeli v vodstvu stranke?
Absolutno. Dobre odnose imava in zelo ga spoštujem. Nekomu, ki je osvojil Maribor, je pač treba dati kapo dol.
Boste morda koga še posebej podprli? Denimo Janeza Podobnika, ki kandidira za podpredsednika stranke?
Pred kongresom je bilo veliko razprav o načinu izvolitve kandidatov na posamezne funkcije v stranki. Veliko članov meni, da bi morala stranka na mandatarski način imenovati vsaj enega člana izvršilnega odbora. Tudi sam razmišljam, da bi bilo dobro, da so ob predsedniku ljudje, ki jim najbolj zaupam, nisem pa se še odločil, koga bi na kongresu posebej podprl, oziroma če bom to sploh storil.
Zakaj do izrednega kongresa ni prišlo že prej, na primer takoj po volitvah?
To je dobro vprašanje. Logično je, da je kongres po volitvah. Tudi v drugih strankah imajo kongrese po volitvah, le mi je bilo nenavadno zaporedje, ko smo imeli kongres pred volitvami. Zato smo se odločili, da na kongresu volimo vse organe, ne le predsednika stranke, da bomo ujeli ta vlak in tudi mi imeli kongrese po volitvah.
V kakšnih odnosih ste bili z Bojanom Šrotom in kako ocenjujete njegov mandat?
Imela sva dobre in korektne odnose, včasih sva imela različne poglede na kakšno stvar. Ko je prevzemal stranko, je gotovo želel zgodbo o uspehu iz občine Celje prenesti na državno raven. Žal pa je tajkunska zgodba, ki se je začela takoj po njegovi izvolitvi, naredila svoje. Temu dejstvo se pač ne moremo izogniti.
Torej se strinjate, da je sorazmerno slab volilni izkupiček, ki ga je dobila SLS, tudi posledica izenačevanja stranke s tajkuni?
Deloma je to zagotovo posledica tega. Vedno sem dejal, da bi moral gospod Šrot že od samega začetka reagirati drugače in se ograditi od tega vprašanja, a žal tega stranka ni naredila in smo se vsi zapletli v to zgodbo, čeprav SLS nikoli ni bila stranka kapitala. Včasih so jo celo slabšalno označevali kot kmečko stranko, zdaj pa naj bi kar naenkrat postali največja stranka kapitala, kar gotovo nikoli ni bila in nikoli ne bo. Nedvomno so ta dejstva imela vpliv na izid volitev.
Tudi vaš predsednik v odhodu je nekoč izjavil, da je SLS stranka kapitala.
To je bil njegov pogled, s katerim se nisem strinjal.
Ali sem vam zdi resna ocena, da je bila zaradi Bojana Šrota SLS v javnosti videti bolj liberalna kot konservativna stranka?
V slovenski politiki se stranke v očeh ljudi bolj ali manj profilirajo prek svojih voditeljev. Občutek imam, da gre to v skrajnosti, kar ni dobro. Stranka ni zgolj predsednik, ampak je v njej veliko ljudi. Na zadnjih volitvah so celo govorili o dveh imenih, dveh predsednikih strank, ki bi bila lahko mandatarja.
VEČ V TISKANI IZDAJI