Predsedniku SLS Radovanu Žerjavu se zdi skrajno neprimerno, da računsko sodišče zahteva razrešitev ministra. Po razpravi o razrešitvi Karla Erjavca poslance čaka še pobuda o ustavni obtožbi proti predsedniku države Danilu Türku, ki sta jo vložili SLS in SDS. Pogovarjali smo se tudi o napovedanem protivladnem shodu, družinskem zakoniku, arbitražnem sporazumu, vojni proti tajkunom o tem, in kako se SLS pripravlja na lokalne volitve. Predsednik stranke bo zadovoljen, če bodo izboljšali rezultat državnih volitev.
Premier Borut Pahor na poziv računskega sodišča predlaga državnemu zboru razrešitev Karla Erjavca s položaja ministra za okolje in prostor. Boste glasovali za to?To je predvsem odgovornost predsednika vlade, saj on odgovarja za njeno delovanje in vodenje države, tudi za delo vsakega ministra posebej. Pričakoval bi, da se taki konflikti razrešujejo znotraj vlade, da poteze potegne predsednik vlade sam, ne pa da bomo o razrešitvi odločali poslanci, da se s tem ukvarja državni zbor. Obžalujem, da se vlada spet ukvarja sama s seboj, kar se je v zadnjem letu dogajalo večkrat, namesto da bi se ukvarjala s pomembnejšimi in nujnimi zadevami: strukturnimi reformami in gospodarskimi ukrepi.
Ko je februarja 2008 računsko sodišče zahtevalo razrešitev Janeza Podobnika, torej ministra iz vaših vrst, takratni premier Janez Janša ni predlagal njegove razrešitve. Karl Erjavec pa je takrat menil, da bi to moral storiti. Se je zdaj ugriznil v jezik?
Nikoli se nisem spuščal v pristojnosti računskega sodišča oziroma v to, ali je pristojno, da pozove predsednika vlade k razrešitvi posameznega ministra. Menim, da je prvenstveno naloga računskega sodišča, da dela revizije poslovanja javnega sektorja, podobno kot jih v gospodarskih družbah opravljajo nekatere revizijske hiše, z namenom, da se »poslovanje« določenega ministrstva ali javne ustanove v prihodnjih letih izboljša, ne more pa kar brezpogojno zahtevati radikalnih odločitev. V primeru kolega ministra Podobnika se mi je zdelo skrajno neprimerno, da računsko sodišče zahteva razrešitev ministra, sploh sredi predsedovanja EU, ko je minister vodil okoljsko politiko vseh evropskih držav. Prav se mi zdi, da takratni premier ni upošteval tega poziva.
Bi moral Pahor razrešiti še katerega ministra? V SDS opozarjajo, da je računsko sodišče podobne nepravilnosti ugotovilo tudi pri ministrici za kulturo Majdi Širca, pa ni odletela, tudi razrešitve Gregorja Golobiča ni predlagal, ker je javnosti zamolčal solastništvo v Ultri, še vedno ni rešeno vprašanje, ali je plačal vse davke.
Očitno gre za različne pristope v prvih dveh primerih in v zadnjem primeru. Če bi predsednik vlade želel biti dosleden ter uveljaviti nove standarde in moralne vrednote, ki jih je napovedal, bi moral tudi pri prej omenjenih ministrih ukrepati enako.
Erjavec je pred prazniki napovedal možnost, da bi zaradi njegove razrešitve stranka Desus izstopila iz koalicije. Bi bila SLS v koalicijski krizi pripravljena pomagati vladi in namesto Desusa vstopiti vanjo?
SLS se taki vladi, ki je trenutno v Sloveniji, zagotovo ne bo pridružila, in take ponudbe za sodelovanje ne bi sprejela.
Očitno boste poslanci najprej odločali o razrešitvi Karla Erjavca. Kdaj bo na vrsti razprava o ustavni obtožbi proti predsedniku države Danilu Türk, za katero ste v poslanskih skupinah SLS in SDS zbrali poslanske podpise?
V izvršilnem odboru smo sprejeli sklep, da bomo sodelovali pri ustavni obtožbi, ker menimo, da je bilo odlikovanje Tomaža Ertla neprimerno. S tem ko je predsednik države odlikoval človeka, ki je v prejšnjem sistemu sistematično kratil človekove pravice, je šel čez rob. Menim, da gre za ideološko izzivanje, kar v tem času napetih odnosov zaradi gospodarske krize zagotovo ni dobro. Tega bi se moral še najbolj zavedati predsednik države in zelo dobro razmisliti o vsaki svoji potezi. Pravi sicer, da je to storil po zelo dobrem premisleku, a najbrž bi moral še bolj razmisliti.
VEČ V TISKANI IZDAJI
