Vržene rokavice, da na zadnjem kongresu Nove Slovenije sprejme izziv in kandidira za predsednico stranke, ni pobrala. Takrat je bila še vedno prepričana, da ima v politiki premalo izkušenj, čeprav je po končanem županovanju v Moravčah nadaljevala delo kot poslanka v Evropskem parlamentu. Z namenom, da prevzame del odgovornosti za poraz Nove Slovenije na zadnjih volitvah, je želela odstopiti kot podpredsednica stranke, a so se v izvršilnem odboru odločili drugače. Po odstopu predsednika stranke dr. Andreja Bajuka so ji do izrednega kongresa naložili naloge v. d. predsednice stranke.
Želeli ste kandidirati na volitvah, temu pa naj bi nasprotoval dr. Andrej Bajuk. Kakšni so bili njegovi glavni razlogi, da vas ni uvrstil na kandidatno listo?Že pred šestimi meseci se mi je ponudila možnost kandidature v kraju, kjer sem doma. Za izvolitev bi imela veliko možnosti, zato sem se ponudila za kandidaturo, a se je predsednik stranke odločil drugače. Dejal mi je, da ne ve, koga bi lahko izbrali za nadomestnega evropskega poslanca, saj so bili vsi tisti, ki bi me lahko nadomestili, med njimi Tone Kokalj ter Alenka Šverc, kandidati za poslance. Tako je bil namesto mene izbran mag. Franc Capuder, ki sem ga nato tudi podprla in volila. Glede na izid za stranko je dosegel nadpovprečno dober rezultat.
Lojze Peterle je še dejal, da je imel Bajuk sklep izvršilnega odbora, da naj vaju vpraša glede kandidature, česar pa ni storil.
Res je, moral bi naju vprašati.
Med ministri vaše stranke sta bila kandidata za poslanca tudi Mojca Kucler Dolinar, ena izmed prav tako možnih kandidatk za predsednico stranke, ter vodja volilnega štaba Lovro Šturm, ki pa še vedno sploh ni član stranke. Drugače je bilo v primeru ministrice Marjete Cotman, ki je članica stranke, a ni hotela kandidirati.
Lovro Šturm je bil ves čas naš podpornik in tudi deluje v duhu naše stranke. Povsem razumem njegovo odločitev, da se kot pravnik in minister za pravosodje ni želel tudi formalno včlaniti v stranko. Kandidiral je v Mariboru, o kandidaturi pa je sprva razmišljala tudi Marjeta Cotman. Želela je kandidirati v Ormožu, ker pa je bil v tem okraju predviden že poslanec Alojz Sok, se je odločila, da raje ne bo kandidirala; v prihodnje bi se rada bolj posvetila družini.
Bajuk je pred volitvami dejal, da bi rad pomirjen predal to, za kar se je zavzemal; za razvoj ljudskega krščanskega gibanja. Žal mu to ni uspelo.
Čeprav je naša stranka izpadla iz parlamenta, smo predsedniku Bajuku hvaležni, kar je naredil zanjo. Zagotovo prepušča nasledniku stranko z grenkobo, ker je zanjo porabil veliko energije; bil je njen ustanovitelj, nato predsednik vlade, zdaj minister za finance. Takšnega odhoda mu ne privoščim.
Ali ste se že srečali z njim po volitvah ter po prevzemu začasne funkcije?
Sestala sva se na izvršilnem odboru stranke, o finančnih in kadrovskih zadevah stranke pa se bova pogovorila na prihodnjem sestanku.
Veliko ljudi slab volilni izid za vašo stranko vendarle povezuje prav z Andrejem Bajukom. Ali tudi vi mislite, da bi bilo veliko bolje, če bi Bajuk v času volitev napovedal predajo funkcije po volitvah?
Dvomim, takšna menjava bi se morala zgoditi vsaj pred kakšnim letom. Tako bi se lahko uveljavil nov voditelj stranke, ki bi jo potem lahko popeljal na volitve. Res pa je, da je bil eden izmed odločilnih dejavnikov letošnjih volitev predsednik stranke, za volivce pa sta bili pomembni še leva in desna opcija, medtem ko sami kandidati niso bili odločilno pomembni. Prav v primeru naše stranke lahko rečem, da smo imeli dobre poslance ter ministre, prav tako tudi dobre kandidate, a so v primerjavi s prejšnjimi volitvami dosegli slab rezultat.
VEČ V TISKANI IZDAJI